Po veljavni zakonski materiji morajo tisti, ki želijo, da kakšen zakon pade, ne le doseči, da večina na zakonodajnem referendumu obkroži proti, pač pa mora biti takšnih najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Takšen pogoj zagotavlja legitimnost referendumske odločitve. To je pomenilo, da je preteklo nedeljo stranka SDS kot pobudnica referenduma morala prešteti vsaj do 338.491 glasov proti. To je bila ob taktiki Gibanja Svobode in Levice, ki sta pozivali volilce k bojkotu glasovanja, tudi točka preloma. Takšna taktika Golobovih je namreč pomenila, da pobudnikom ni bilo težko doseči večine glasov proti. Takšnih je bilo nazadnje, po sicer še neuradnih podatkih, 403.480 ali odločnih 92,58 odstotka vseh veljavno oddanih glasovnic.
Na drugi strani je vladna stran, ki je z izjemo Socialnih demokratov menila, da je prav, da državljanom rečeš, naj ne gredo na referendum, ampak raje na kakšen nedeljski sprehod, na koncu preštela pičlih 32.334 glasov oziroma 7,42 odstotka v podporo zakonu, sprejetem konec januarja letos. Ta po novem padli zakon je podrobno določil merila in druge pogoje za pridobitev dodatka k pokojnini umetnikov, ki so s svojim delom trajno prispevali k slovenski kulturi in družbi – ter za to prejeli najvišje nacionalne nagrade. Novi zakon je recimo med drugim predvideval, da pravice do dodatka ni več mogoče prenašati na vdovce ali druge družinske člane. A namesto določnejšega zakona bo sedaj še naprej veljal tisti iz leta 1974, ki ga je tudi računsko sodišče že pred več kot desetletjem označilo za zastarelega in pomanjkljivega.
Tisti, ki so se udeležili referenduma, so oddali tudi 2999 neveljavnih glasovnic, kažejo delni neuradni izidi po preštetih 99,99 odstotka glasovnic. To predstavlja 0,68-odstoten delež oddanih glasovnic, kar ne odstopa od deležev neveljavnih glasovnic na preteklih referendumih. Kot je razvidno iz spodnje infografike, na tokratnem referendumu prav tako niso padali rekordi v kategoriji udeležbe. Da najdemo zakonodajni referendum z nižjo udeležbo, se moramo na uradni strani državne volilne komisije sprehoditi vse do leta 2018, ko so volilci še drugič glasovali o drugem tiru. Udeležba je bila takrat vsega 15-odstotna.
Večina proti zakonu v vseh volilnih enotah
Zakon so sicer volilci zavrnili v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj, kjer je bilo proti 94,42 odstotka volilcev. Referenduma se je največ volilcev udeležilo v volilni enoti Celje, in sicer več kot 28 odstotkov, najmanj pa v volilni enoti Postojna, in sicer manj kot 22 odstotkov. Zavrnitveni kvorum, ki velja od ustavnih sprememb leta 2013, je bil na tokratnem referendumu dosežen tretjič, pred tem so volilci leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa novelo zakona o vodah.
Med volilnimi okraji so najbolj prepričljivo, z več kot 96 odstotki, zakon zavrnili v volilnih okrajih Škofja Loka 2 in Ribnica - Dobrepolje. V teh dveh okrajih je bila tudi volilna udeležba najvišja, v prvem se je na volišča odpravilo dobrih 41 odstotkov volilnih upravičencev, v drugem nekaj več kot 39 odstotkov. Največ podpore pa je zakon dobil v dveh ljubljanskih volilnih okrajih, Center in Šiška 1, kjer je za obkrožilo okoli 19 odstotkov volilcev. Volilna udeležba je bila najnižja na Obali, najmanj volilnih upravičencev (12,3 odstotka) so zabeležili v volilnem okraju Koper 1.
