Stranka SDS je po številnih porazih na referendumih v tem mandatu v nedeljo s prepričljivo večino zrušila vladni zakon o dodatkih k pokojninam umetnikov. Proti je glasovalo več kot 400.000 državljanov oziroma dobrih 92 odstotkov tistih, ki so oddali glas. Opozicija je v predvolilnem duhu to razglasila za veliko zmago in glas proti Golobovi vladi. »Od danes bo vse lažje, zmaga desnosredinske vlade je mogoča,« se je veselil predsednik NSi Matej Tonin. »Rezultat referenduma je zmaga razuma in odločni ne obstoječi oblasti,« je podobno razmišljal prvak SDS Janez Janša. Ocenil je še, da bi vsaka vlada po takšni dvojni klofuti sama odstopila, pri čemer je pozabil, da njegova vlada po referendumu o zakonu o vodah leta 2021 tega ni storila.

- 11.05.2025. Referendum 2025, Janez Janša, SDS, izjava. Foto: Bojan Velikonja i

Janez Janša je ocenil, da bi vsaka vlada po takšni dvojni klofuti sama odstopila. Foto: Bojan Velikonja

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je medtem kljub referendumskemu kiksu vztrajala, da poziv k bojkotu ni bila napaka: »To ni bil referendum o zakonu ministrstva za kulturo. Ta referendum je bil sklican z namenom preštevanja desnih volilcev z davkoplačevalskim denarjem.« Opozicija je sicer dan po glasovanju zoper njeno delo že vložila interpelacijo. V politični obtožnici, ki so jo podpisali poslanci NSi in Logarjevih Demokratov, ji očitajo negospodarno porabo javnih sredstev, plačilo Svetlani Makarovič, ki je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, vključno z denarnim delom, pa tudi sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve, češ da je bila združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod nezakonita.

»Poleg nezakonitih izplačil in vodenja projektov brez strokovnih analiz in investicijske dokumentacije pa se v DZ sprejemajo zakoni brez upoštevanja pripomb zainteresirane strokovne javnosti in z umanjkanjem dialoga. Posledično je bil na referendumu zavrnjen zakon o dodatku k pokojninam kulturnikov, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo,« še piše v predlogu interpelacije. Asta Vrečko je v odzivu na interpelacijo desnici očitala, da je kulturni boj vse, kar se znajo iti, in da želijo vanj zvleči tudi njo in njeno stranko, ona pa se tega ne bo šla. »Kadar jim zmanjka argumentov za napad na Levico in na vlado, pač uporabijo resor kulture in umetnosti.« Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon pa je menil, da v strankah, ki sta vložili interpelacijo, bodisi »iščejo prostor pod soncem« bodisi poslušajo prvaka SDS.

Janševi so se prešteli, šola za Golobove

V Levici in Gibanju Svoboda so strnili vrste tudi v odzivu na padec vladnega zakona na nedeljskem referendumu, pri čemer so poudarili nizko udeležbo, saj da se večina volilcev referenduma vendarle ni udeležila. Šef SD, ki ni pozivala k bojkotu, Matjaž Han pa je izpostavil, da se nekaj manj kot 26-odstotne volilne udeležbe, ne glede na rezultat, nihče v politiki ne more veseliti. Opozicija in koalicija sta si skratka izid referenduma interpretirali vsaka po svoje.

Marinko Banjac, portretFoto: Robert Balen

Foto: Robert Balen

»Referendumski rezultat bo po mojem mnenju največ prinesel SDS. Svojo volilno bazo bodo utrdili v prepričanju, da sledenje pozivu Janše in SDS prinaša rezultate. Stranka se je na referendumu dejansko izmerila, niti ne toliko v smislu, koliko podpornikov ima številčno, temveč kolikšen je njen mobilizacijski potencial,« je dan po glasovanju razmišljal politolog dr. Marinko Banjac. Sogovornik z ljubljanske fakultete za družbene vede ocenjuje, da so svoje vendarle dosegli tudi v koalicijskih strankah Levica in Svoboda: »Dejansko je veliko ljudi ostalo doma in gotovo je med njimi tudi veliko takih, ki so sledili pozivu k bojkotu. Abstinenti so s tem tudi pokazali politično držo. Interpretacije, da so z bojkotom povsem zgrešili in da niso dosegli ničesar, torej ne zdržijo, saj ne upoštevajo velikega števila ljudi, ki zavestno niso šli na referendum, ki je bil od samega začetka s strani pobudnikov uokvirjen z vsebinami onkraj tistega, kar je bila formalno materija referenduma.« Banjac je dodal, da bo dogajanje za koalicijo imelo posledice v nadaljnjem načinu odzivanja na morebitne nove poskuse SDS, da sproži še kakšen referendum, saj se pozivanja k bojkotu ne bodo šli več: »Lekcija za trenutno koalicijo je, da imajo v opoziciji, predvsem SDS, vendarle tolikšen mobilizacijski potencial, ki ne dovoljuje lahkomiselnosti, da lahko Janševe podpornike pasivizirajo, kot so želeli tokrat.«

Bivši politik Bogdan Biščak pa meni, da v smislu političnih posledic nedelja ni prinesla ničesar novega, saj da se je pač še enkrat pokazalo, kolikšna je volilna baza SDS in NSi: »Približno taka kot na zadnjih volitvah v DZ. Ni dvoma, da bi bil referendumski rezultat enak, če bojkota ne bi bilo, le da bi v NSi in SDS lahko 'analitično' ugotovili, da se je njihova volilna baza bistveno povečala. Tako pa so streljali na prazen gol in se težko iskreno veselijo, da so nasprotnika premagali.« Pa vsebinske posledice? »Tudi nič novega. Pokojninski dodatki umetnikom se bodo še naprej podeljevali po starem zakonu iz leta 1974. Če ministrica tega doslej ni počela zaradi računskega sodišča, ki je zahtevalo kriterije za dodelitev, ki jih stari zakon nima, bo zdaj lahko mirne duše to storila. SDS pa pozvala, naj, če želijo, da se njihov anulacijski zakon sprejme, vložijo še zakon o anulaciji športnih dodatkov. Česar SDS seveda ne bo storila.«

Vinko Möderndorfer: Referendum velika šola za oblast

Pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer meni, da je izid referenduma o pokojninah umetnikov velika šola za koalicijo, ki da se med kampanjo sploh ni borila. Kljub vsemu bi se bilo treba bolj vključiti v kampanjo, je poudaril. Ob tem pa je ocenil, da je izid tudi žalosten trenutek, ker se politika »tako grobo vmešava« v umetnost in življenje umetnikov. »Referendum bo v zgodovini slovenskega parlamentarizma zelo slabo zapisan. Politična stranka je namreč nagovorila prebivalce zoper nekaj deset umetnikov. Kaj takšnega se še ni zgodilo,« je poudaril Möderndorfer, sicer tudi nekdanji vodja upravnega odbora Prešernovega sklada.

Priporočamo