Za Slovenijo je po besedah Cirman daljše obdobje precejšnje nedejavnosti na stanovanjskem področju, trend se je začel obračati šele v zadnjih štirih letih. "To je bilo tudi nujno, saj tako v Sloveniji kot Evropi kot celoti stanovanjska problematika prihaja precej v ospredje. To ni več samo socialno vprašanje, temveč tudi vprašanje konkurenčnosti," je dejala za StudioEF, skupni projekt Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in STA.
Večja angažiranost države na tem področju bi bila zato po njenih besedah dobrodošla. Raziskava ljubljanske ekonomske fakultete pod vodstvom profesorja Jožeta Sambta je pokazala, da bi v Sloveniji ob pričakovanih demografskih gibanjih do leta 2040 potrebovali 20.000 dodatnih stanovanj.
Slovenija je po besedah Cirman sicer z demografskim prehodom in svojim geopolitičnim položajem pred velikim fiskalnim izzivom, zato je izjemno pomembno, da celotnega stanovanjskega primanjkljaja ne nagovarja zgolj z gradnjo javnih najemnih stanovanj. "Aktivirati je treba tudi obstoječi stanovanjski fond in pomanjkanje stanovanj reševati na ta način," je poudarila.
V Sloveniji je po ocenah namreč skoraj 170.000 praznih stanovanj, s katerimi bi lahko pomembno okrepili ponudbo na trgu. "Seveda niso vsa ta stanovanja primerna za oddajanje, vendar bi že manjši del predstavljal pomembno razliko," je dejala.
Pri odpravi primanjkljaja je opozorila tudi na neustrezno urejanje področja kratkotrajnega oddajanja stanovanj, kar je pereča tema marsikje v EU, in potrebo po zagotavljanju ustreznih nastanitev za študente.
Med prvimi ukrepi nove koalicije je bil tudi zakon, ki med drugim prinaša znižanje obdavčitve najemnin. Cirman ne verjame, da lahko ta ukrep dejansko pomaga poceniti najem stanovanj.
"Znižanje obdavčitve najemnin ob pomanjkanju razpoložljivih stanovanj vsekakor ne koristi najemnikom, ampak bolj najemodajalcem. Vedeti pa moramo, da kakšnih večjih posledic taka sprememba obdavčitve nima," je ocenila.
Predpisani davek po njenih besedah v praksi plačuje zelo malo najemodajalcev. Mnogi namreč stanovanje oddajajo kot normirani samostojni podjetniki, kar prinaša precej nižjo davčno stopnjo, nekateri pa v pogodbi navedejo občutno nižji znesek najemnine od dejanskega.
Obdavčitev nepremičnin sicer po njenih besedah ni samo fiskalni instrument, temveč tudi izjemno pomemben prostorski. Uveljavitev nove zakonodaje na področju obdavčitve nepremičnin v Sloveniji je pomembna tudi zaradi "neizmerne zastarelosti" obstoječe.
Opozorila je tudi na neprimerljivo večjo zaščito najemnikov kot najemodajalcev, kar nekatere od slednjih odvrača od oddajanja.
Tudi Evropska komisija ugotavlja, da stanovanjska kriza spodkopava konkurenčnost in družbeno kohezijo Evrope. Konec lanskega leta je zato predstavila prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Osredotoča se na povečanje ponudbe stanovanj, spodbujanje naložb in reform, reševanje kratkoročnih najemov in špekulacij na trgu na območjih, kjer je stanovanj malo, ter podporo najbolj prizadetim prebivalcem.
Po mnenju Cirman gre za korak v pravo smer. EU namreč po njenih besedah potrebuje tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe, saj je pomanjkanje razpoložljivih stanovanj velika težava celotne Evrope.