Ministrstvu za solidarno prihodnost se izteka življenjska doba, v bodoči vladi resorja ne bo več. Njegova dediščina je lani sprejeti zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS), ki določa, da se za potrebe gradnje oziroma obnove javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj v naslednjih desetih letih nameni skupno milijardo evrov oziroma sto milijonov evrov na leto. Lani so s temi stotimi milijoni evrov dokapitalizirali Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS). Letos bo 25 milijonov evrov steklo za subvencioniranje obrestne mere za najem kreditov pri SID banki, 75 milijonov evrov za povečanje namenskega premoženja SSRS. »Enak obseg sredstev je predviden tudi v proračunu za leto 2027,« navaja ministrstvo, ki ga vodi Simon Maljevac.
Če bi prihodnja vlada obdržala financiranje SSRS v skladu z omenjenim zakonom, bi lahko za financiranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanj do leta 2030 zagotovila 300 milijonov za povečanje namenskega premoženja SSRS in dodatnih 100 milijonov za subvencioniranje obrestne mere pri SID banki, ki bi lahko s temi sredstvi zagotovila 260 milijonov evrov ugodnih posojil.
Obenem je tudi že zagotovljenih 55 milijonov evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 50 milijonov evrov v novem odloku o porabi sredstev Podnebnega sklada od leta 2028 dalje. Letos bo lahko SSRS črpal še dodatnih pet milijonov evrov iz Podnebnega sklada. Do leta 2030 je torej za javno stanovanjsko gradnjo na voljo 670 milijonov evrov, vse v prid začrtanemu cilju omogočiti gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj v desetih letih.
Da pri zasledovanju cilja 20.000 javnih najemnih stanovanj v desetih letih gradnja ni edina rešitev, je v Dnevniku že opozoril Marko Novak, predsednik upravnega odbora Slovenskega nepremičninskega združenja – FIABCI Slovenija. Povedal je, da bi moralo biti aktiviranje praznih stanovanj med prioritetami vsake vlade, saj je to veliko ceneje in hitreje kot gradnja. »Čez 20 let novih stanovanj niti ne bomo več potrebovali, saj se bomo soočili z manjšim številom prebivalcev, kot jih imamo sedaj,« je trdil.
V zvezi s to trditvijo kaže opozoriti, da si je ministrstvo za solidarno prihodnost že pred pripravo zakona poskušalo ustvariti sliko, kolikšne bodo prihodnje potrebe po stanovanjih. Raziskavo je opravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije, ugotovitve je v strokovni reviji Urbani izziv povzel prof. dr. Boštjan Kerbler, vodja raziskav za področje stanovanj na inštitutu.
V Ljubljani bo stanovanj še 30 let premalo
Projekcije gibanja potreb po stanovanjih je v okviru raziskave pripravil Center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete. Po prvem scenariju, ki predvideva, da se bo prebivalstvo tudi v bodoče povečevalo zaradi selitvenega prirasta iz tujine, se bo potreba po stanovanjih povečevala še 20 let, in sicer za okoli 20.000 stanovanj, pri čemer številka vključuje tako lastniška kot najemna stanovanja. Potreba po stanovanjih bi se v osrednjeslovenski statistični regiji povečevala še 30 let, medtem ko je v goriški, zasavski, koroški in pomurski statistični regiji že zdaj stanovanj dovolj.
K temu kaže dodati, da slednji scenarij ni verjeten; Slovenija je zaradi starajočega se prebivalstva, nizke rodnosti in polne zaposlenosti odvisna od priseljevanja. Padanje števila prebivalstva bi imelo izrazite negativne posledice za gospodarsko aktivnost in vzdržnost javnih financ, predvsem za zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Kerbler vsekakor pričakuje, da se bo v prihodnje potreba po javnih najemnih stanovanjih povečevala. »Ne glede na demografske projekcije ostaja potreba po cenovno dostopnih stanovanjih izjemno močna – zlasti na območjih, kjer se zaradi priseljevanja in prostorske koncentracije prebivalstva potrebe najbolj povečujejo. Krepitev javnega najema je zato nujna, saj je to področje stanovanjskega trga v Sloveniji premalo razvito,« ugotavlja Kerbler.
Aktiviranje družinskih hiš bi koristilo mladim in starim
Obenem analize kažejo, da je v Sloveniji praznih vsaj 90.000 stanovanj, od tega vsaj 20.000 v mestnih občinah. Zaradi staranja prebivalstva in spremenjenih bivanjskih navad bodo potrebe po manjših stanovanjih naraščale, hkrati bo praznih še več družinskih hiš. »Aktivacija tega obstoječega fonda – s spodbudami za prenove, z vzpostavitvijo mehanizmov za sobivanje, najem ali razvoj medgeneracijskih stanovanjskih oblik – bi lahko pomembno prispevala k povečanju dostopnosti stanovanj, zmanjšanju prostorskega pritiska na nepozidana zemljišča ter krepitvi trajnostnega in družbeno vključujočega razvoja,« piše znanstveni svetnik urbanističnega inštituta.
Aktiviranje obstoječega fonda bi mlajšim omogočilo ostajanje v domačih okoljih, kar bi prispevalo k zmanjševanju odseljevanja ter krepitvi vitalnosti in demografske stabilnosti regij – zlasti tistih, ki se soočajo z odseljevanjem in staranjem prebivalstva. »Tak pristop stanovanjske politike bi omogočil trajnostne rešitve za prihodnost celotnega slovenskega prostora in vse generacije,« je prepričan Kerbler. K temu kaže dodati še v članku omenjene izsledke javnomnenjske raziskave fakultete za družbene vede in urbanističnega inštituta iz leta 2024. Skoraj 90-odstotna večina Slovenk in Slovencev ne želi biti najemnica, temveč bi raje bila lastnica svojega bivališča. Okrog 60 odstotkov anketirancev raziskave Stanovanjska oskrba v Sloveniji bi najraje živelo v hiši, polovica bi bivala na podeželju, le sedem odstotkov pa bi jih prebivalo v velikem mestu.