Mladi v Ljubljani se spopadajo s številnimi izzivi. Kljub temu da je MOL dosegla 90 odstotkov ciljev, zastavljenih v prejšnji strategiji, so se pojavili novi dejavniki, ki opozarjajo na to, kaj mladi najbolj potrebujejo. Obdobje prejšnje strategije je najbolj zaznamovalo odprtje osrednjega mladinskega centra v prenovljeni Palači Cukrarna letos marca. Osrednji mladinski center Baza – center mladih je namenjen združevanju infrastrukture, programov in strokovnega znanja v eno enoto za mlade. Mladi pri tem postajajo tudi ustvarjalci programov, ne le uporabniki.
MOL naj bi se v prihodnjem obdobju devetih let osredotočila predvsem na prepletanje tehnološkega napredka, ki izboljšuje storitve in skupnostne infrastrukture, ki krepi dialoge in pripadnost.
Pri tem se bodo morali najprej spopasti s ključnim izzivom mladih, ki je dostopnost stanovanj. »V Ljubljani visoke cene nepremičnin in tržnih najemnin v kombinaciji s pomanjkanjem dostopnih, zlasti javnih najemnih stanovanj mladim bistveno omejujejo dostop do primernega bivanja. Takšne razmere neposredno zavirajo njihovo osamosvajanje, povečujejo tveganje revščine ter jih pogosto silijo v drage tržne najeme ali v dolgotrajne dnevne migracije iz drugih občin, saj povpraševanje po stanovanjih močno presega razpoložljivo ponudbo,« ugotavljajo v strategiji.
Počutijo se manj varni
Podobno je z javnim prevozom in prometno infrastrukturo, pri čemer mladi opozarjajo na slabo povezanost robnih naselij z izobraževalnimi središči, pomanjkljive prečne povezave med obrobnimi območji brez potovanja skozi središče mesta, preobremenjenost avtobusov v prometnih konicah in potrebo po prilagojenih voznih redih in nočnih avtobusih.
Mladi si želijo izboljšanja kolesarskih poti in boljše kolesarske infrastrukture. Poleg tega so opozorili še na pomanjkanje vsebin, prilagojenih mladim v družabnem življenju Ljubljane. Prepričani so namreč, da je trenutna ponudba preveč komercialna. Zanimivo je, da so mladi opozorili tudi na to, da v zadnjih letih upada njihov občutek varnosti v prestolnici. To naj bi se dogajalo predvsem zaradi medvrstniškega nasilja, spletnih zlorab in nadlegovanja skupine LGBTQ+.
Urbana kot digitalna identiteta
V prihodnjih letih se bo MOL osredotočila na trajnostno delovanje v mladinskih centrih in spodbujanje mladih k samooskrbni praksi. To bodo počeli z delavnicami in kampanjami ter razvojem modela »Zelene dnevne sobe«. Na področju tehnologije pa načrtujejo razširitev digitalne identitete Urbana, ta naj bi postala ključ do učnih prostorov, digitalnih kulturnih vavčerjev in drugih ugodnosti za mlade.
Poseben poudarek bodo namenili vključevanju mladih migrantov, mladih iz priseljenskih družin, brezdomnih mladih in drugih, ki ostajajo na robu obstoječih podpornih mrež. V skladu s tem bodo prenovili nekatere programe in poskušali izboljšati dostopnost za tiste, ki informacij o možni pomoči še nimajo. Želijo tudi izboljšati prepoznavnost mladinskega dela, kjer bi mladi pridobivali dodatne kompetence in se neformalno učili.
Mogoče tudi nočne linije
Na področju stanovanjske problematike načrtujejo dodatna vlaganja v javna najemna stanovanja in razvoj stanovanjskih rešitev za študente in mlade diplomante, ki po študiju ostajajo v mestu. Želijo tudi spodbuditi različne oblike bivanja, kot so bivanjske skupnosti ali medgeneracijsko bivanje. Prav tako naj bi se na področju javnega prometa vozni redi avtobusov prilagodili zahtevam mladim, pri čemer se pojavlja tudi možnost več večernih in nočnih povezav.
Mladim želijo v tem obdobju tudi približati kulturo in dejavnosti predvsem s krepitvijo mreže prostorov za druženje in šport ter razvijanjem pop-up programov. V načrtu so tudi javni prostori za spontano, sproščeno in neformalno rekreacijo. Mladim, ki še študirajo, bodo poskusili olajšati povezave med formalnim in neformalnim izobraževalnim sektorjem ter izboljšati prepoznavnost kompetenc, pridobljenih z mladinskim delom.