Država kmetom subvencionira tudi zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov pred posledicami različnih naravnih nesreč, vendar ne pred sušo. To bi bilo preveliko dodatno breme za državni proračun, so pojasnili na ministrstvu.
Po navedbah ministrstva za kmetijstvo (MKM) imamo v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj več kot 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Lani je bilo ocenjene škode po suši, ki je pridelke oklestila vsaj tridesetodstotno, za 42,3 milijona evrov, a smo po podatkih državnega statističnega urada kljub temu namakali le 3800 hektarjev površin (12-odstotni delež v tej statistiki predstavljajo športna igrišča in smučišča) ali sedem odstotkov manj kot leto poprej, ko posledice suše niso bile tako dramatične, da bi jo vlada razglasila za naravno nesrečo.
Vojna napoved suši brez raziskav?
Dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje, je nedavno za Dnevnik spomnila na oceno iz 90. let prejšnjega stoletja, po kateri bi bilo pri nas za namakanje primernih okoli 200.000 hektarjev površin. »Kasneje se je izkazalo, da je vode neposredno iz rek v resnici dovolj za okoli 60.000 hektarjev. Toda to zdaj ne drži več, saj so se začeli ekstremni vodostaji spreminjati v obe smeri, tako v maksimalno kot minimalno. Mislim, da bi morali v prihodnje močno razmisliti o gradnji vodnih zadrževalnikov. Brez njih si namakanja po moje ne bomo mogli predstavljati,« je še poudarila Pintarjeva.
In spomnila, da se je med ciljnimi raziskovalnimi projekti eden nanašal tudi na ugotavljanje najboljše lokacije za gradnjo zadrževalnikov za namakanje. Toda kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki suši napoveduje vojno, je razpis zanje, kot je znano, razveljavil.
Nova suša pustoši, državna pomoč za lansko šele prihaja
MKM sofinancira gradnjo novih in obnovo obstoječih namakalnih sistemov. Od leta 2014 je za gradnjo okoli 1200 hektarjev novih namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom, odštelo 11,2 milijona evrov, za tehnološke posodobitve obstoječih namakalnih sistemov, ki so prav tako namenjeni več uporabnikom, pa je izplačalo 17,8 milijona evrov. Skupaj torej 29 milijonov. V enakem obdobju je država kmetom zaradi škode po suši izplačala skoraj petdeset milijonov evrov. Ta pomoč zaradi zapletenih postopkov ocenjevanja škode in veljavnih predpisov na račune kmetov pride približno leto dni po škodnem dogodku ali še kasneje. Odločbe za izplačilo pomoči za lansko sušo (skupaj 8,45 milijona evrov) je začela Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja upravičencem pošiljati v sredo, odločbe za izplačilo pomoči za stoodstotno škodo po toči, ki je kmete prizadela marca in aprila lani, pa v začetku tega meseca.
Dodajmo, da sta trenutno odprta dva javna razpisa za sofinanciranje namakalnih sistemov, vredna po pol milijona evrov. Prvi za gradnjo individualnih namakalnih sistemov in drugi za nakup namakalne opreme. Na MKM so za Dnevnik tudi pojasnili, da vsi vlagatelji ne kandidirajo na javnih razpisih za pridobivanje nepovratnih sredstev, ampak gradnjo sami financirajo. MKM odločbe o uvedbi namakalnih sistemov izdaja vse leto približno enako. Med letošnjo katastrofalno sušo ne zaznavajo povečanja števila vlog za pridobitev odločb o uvedbi namakalnih sistemov.
Dolga pot od zamisli do namakanja
MKM smo tudi vprašali, koliko časa preteče v povprečju od zamisli do delujočega namakalnega sistema in ali bi bilo mogoče ta čas skrajšati. Pojasnili so, da je trajanje postopka odvisno od lokacije predvidenega namakalnega sistema, od območij varovanj in omejitev po posebnih predpisih, prav tako od aktivnosti vlagatelja. »Nekatere vloge je mogoče obravnavati zelo hitro (v nekaj dneh), medtem ko lahko na območjih z več varovalnimi režimi in omejitvami pridobivanje soglasij in dovoljenj traja več mesecev,« so odgovorili na MKM in dodali, da sami vse vloge za uvedbo namakalnih sistemov obravnavajo še isti dan, kot jih prejmejo. »Če je vloga popolna, v nekaj dneh (navadno pa v enem dnevu) tudi pripravimo odločbo o uvedbi namakalnih sistemov. V primerih, kjer je na območju predvidenega namakalnega sistema prisoten določen režim ali varovalni pas, pa je treba – tako kot pri drugih umestitvah v prostor ali gradnjah, saj namakanje ni izjema – najprej pridobiti soglasja ali dovoljenja,« so navedli.
Ključni dokumenti, ki jih vlagatelj v namakalni sistem potrebuje poleg soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč, so vodno dovoljenje in vodno soglasje, ki ju izda Direkcija za vode RS, mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, naravovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo narave, soglasje za poseg v varovalni pas energetske infrastrukture. »Če vloga ni popolna, vlagatelja pozovemo k dopolnitvi. Kako hitro jo vlagatelj dopolni, je odvisno od njega in od drugih soglasodajalcev. MKM se zaveda, da so postopki lahko kompleksni, zato si prizadevamo za njihovo poenostavitev,« so še dejali.