V Alzaciji, regiji na vzhodu Francije, se tako kot marsikje po Evropi kmetje tudi to poletje soočajo s hudo sušo, ki uničuje pridelek. V zadnjem času se preusmerjajo h gojenju stročnic, kot so leča, čičerika in kvinoja, saj gre za rastline, ki potrebujejo manj vode in manj pesticidov. Preusmeritev vidijo kot eno od možnosti za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe.
Čičerika, chia semena in rdeči fižol
Skupina štirih kmetov iz kraja Illkirch-Graffenstaden južno od Strasbourga je pred nekaj leti začela pridelovati stročnice in ustvarila lastno blagovno znamko »Graines d'Alsace«. Pobuda se je začela razvijati med pandemijo covida, ko je kmet Cédric Steinlé ugotovil, da bi bilo smiselno ponuditi lokalno pridelana živila, ki so bila v regiji do takrat precej redka, poroča Euronews.
»Potrošnikom je bilo zanimivo ponuditi te izdelke, lokalno pridelano hrano, ki je še vedno precej neobičajna. Čičerike na primer tukaj prej sploh nismo gojili,« je povedal Steinlé. Kmalu so se mu pridružili še trije kmetje z okoliških kmetij in skupaj so ustanovili manjšo zadrugo. Danes pridelajo več kot 100 ton stročnic na leto, kar je dvakrat toliko kot pred tremi leti. Svoji ponudbi so dodali tudi druga živila, med drugim chia semena in rdeči fižol.
Nezahtevne rastline
Stročnice imajo številne prehranske prednosti, saj vsebujejo veliko beljakovin in vlaknin ter malo maščob. Z okoljskega vidika so pomembne tudi zato, ker vežejo dušik iz zraka v tla, zato jih pogosto opisujejo kot rastline, ki naravno izboljšujejo kakovost zemlje. Poleg tega za rast potrebujejo razmeroma malo vode. Kljub temu jim letošnja izjemna suša povzroča težave. Visoke temperature lahko povzročijo, da rastline po cvetenju ne razvijejo plodov, saj cvetovi odpadejo.
Bi se lahko podoben trend razširil tudi drugod?
Podobne spremembe bi se lahko v prihodnjih letih pojavile tudi v drugih delih Evrope, saj kmetje tudi drugod zaradi vse pogostejših suš in višjih temperatur iščejo rastline, ki bolje prenašajo zahtevnejše vremenske razmere.
Večja pridelava stročnic bi lahko vplivala tudi na evropsko prehrano, saj so te rastline bogate z beljakovinami in bi lahko deloma prispevale k zmanjšanju odvisnosti od živalskih virov beljakovin.