Interventna zakonodaja luknje ne bo izkopala le v zdravstveni blagajni, ampak tudi pri financiranju dolgotrajne oskrbe. Ob odločitvi, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo od pokojnin ne obračunava in ne plačuje, bo razkorak še večji, so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) svarili še tik pred sprejemom zakona. Na račun omenjene poteze bo v blagajni zmanjkalo 74 milijonov evrov na leto, so izračunali. ZZZS bi lahko imel tako že prihodnje leto v delu dolgotrajne oskrbe od 40 do 50 milijonov evrov primanjkljaja, so ocenili. Potrebna bodo dodatna sredstva iz proračuna, so opozorili.
Posledice več ukrepov
V zgodnejšem mnenju o novi zakonodaji so na ZZZS opozorili tudi na ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za opravljanje postranskega poklica in na izvzem plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za dohodke iz drugega pravnega razmerja, če je bil za zavarovanca v istem mesecu že plačan prispevek za dolgotrajno oskrbo po stopnji dva odstotka iz druge zavarovalne podlage.
Spremembe bodo imele znatne finančne posledice, so svarili, finančni učinki predloga zakona pa so bili po opažanju ZZZS podcenjeni. Finančne posledice bodo v primeru obveznega zavarovanja znašale 113 milijonov evrov, v primeru dolgotrajne oskrbe pa 24 milijonov evrov, so ugotavljali še pred izračuni o učinkih neplačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo pri pokojninah.
Za stabilen vir
Zakonodaja, če ne interventna, pa sistemska, mora zagotoviti stabilen finančni vir, so ob državnozborski obravnavi zakona opozorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ta vir bi moral zagotoviti pokrivanje vseh z dejavnostjo povezanih stroškov, so izpostavili, hkrati pa izvajalcem omogočati njen razvoj. Ob razbremenjevanju plačnika storitve, na primer z uvajanjem kapice, mora razliko zagotoviti nadomestni vir, so izpostavili.
Opozarjajo tudi, da bi bilo treba ublažiti trenutne pritiske na področju dolgotrajne oskrbe, še zlasti z vidika zagotavljanja kontinuitete pri storitvah in stabilizacije prehodnega obdobja. »Uporabniki sistema dolgotrajne oskrbe upravičeno pričakujejo celovit, sistemski odgovor na obstoječe težave v praksi,« sta v pripombah k interventnim spremembam opozorila sekretar skupnosti Denis Sahernik in strokovni sodelavec Blaž Kovač.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so predlagali, da se v primeru vstopnih točk centrov za socialno delo ukine obveznost načrta priporočenih storitev. Od izdelave načrta do dejanske izvedbe storitev pogosto mine preveč časa, načrt pa zaradi morebitne spremembe pri zdravstvenem stanju tako ni več nujno aktualen, so izpostavili. Sprememba bi vstopne točke razbremenila in prispevala k hitrejšemu odločanju, so ocenili. Zavzeli so se tudi za upoštevanje sprememb pri posameznikovem stanju od dne, ko nastanejo. Trenutna ureditev ne zagotavlja pravočasnega odziva na dejanske potrebe uporabnika, so opozorili. Predlagali so tudi sistemsko ureditev nadomestila za uporabnike, ki so bili v domove starejših sprejeti po lanskem prvem decembru in so vložili vlogo za priznanje pravic dolgotrajne oskrbe, vendar do izdaje odločbe vstopne točke še niso vključeni v ta sistem. Njihovi stroški so v tem času znatno višji, kot bi bili v dolgotrajni oskrbi, so spomnili. Pozvali so tudi k takojšnjemu uveljavljanju celotnega predvidenega dviga plač za zaposlene v dolgotrajni oskrbi, kjer je pomanjkanje kadra “kritično”. Eno od rešitev vidijo tudi v dodatku za delo v sistemu dolgotrajne oskrbe.