Prvič v novem sklicu parlamenta so poslanke in poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Na prvi od dveh izrednih sej so poslanci obravnavali predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva. Vložili so ga v Levici in Vesni ter Svobodi, z njim pa želijo rešiti težavo, zaradi katere stanovalci v domovih za starejše, sprejeti po 1. decembru, plačujejo občutno višje stroške kot tisti, sprejeti prej. Predlog namreč obe skupini izenačuje, ob tem pa ureja tudi sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje.
»Sistem dolgotrajne oskrbe še ni popoln,« je v imenu predlagateljev uvodoma dejal sokoordinator Levice Luka Mesec. »S 1. decembrom lani, ko smo prevedli oskrbovalke in oskrbovance DSO v nov sistem dolgotrajne oskrbe, je nastala težava, ker tisti, ki so bili prej v čakalnih vrstah in so se po 1. decembru vključili v sistem dolgotrajne oskrbe, niso bili samodejno prevedeni, zato je marsikdo od teh danes še vedno vključen po starem sistemu, ki ga določa zakon o socialnem varstvu,« je pojasnil Mesec in opozoril, da to pomeni tudi višje stroške na položnicah. Predlog bi tako, kot je dejal, to bistveno krivico in pomanjkljivost odpravil.
»Interventni gasilski ukrep«
Demokrati so predlog ocenili kot popravljanje posledic slabega sistemskega zakona. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je napovedala, da predloga ne bodo podprli, ker po njihovi oceni znova le parcialno ureja področje dolgotrajne oskrbe. Tudi v Resnici ne bodo podprli predloga, ker po njihovi oceni le začasno krpa težave in blaži posledice. »To je interventni gasilski ukrep za manj kot eno leto,« je poudarila poslanka Resnice Katja Kokot. »Izvajalska mreža ni vzpostavljena, tako da dolgotrajna oskrba na domu skoraj ne obstaja,« pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS opozorila poslanka Karmen Furman. Po njenem opozorilu se medtem prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira na zalogo. Kot najbolj problematično pa vidi, da prispevek plačujejo upokojenci.
Podobnega mnenja so bili v poslanski skupini strank NSi, SLS in Fokus. »Potrebujemo jasne in sistemske rešitve, ne pa začasnih, kar obravnavani predlog je,« so dejali. Predlog rešuje nekatere skupine, ne pa vseh, kar ne vidijo kot sistemsko. Premalo rešitev je za dolgotrajno oskrbo na domu, saj se osredotoča le na dolgotrajno oskrbo v instituciji, je ocenil Aleksander Gungl iz te poslanske skupine.
Nekdanja koalicija podpira spremembe
V Svobodi, Levici in Vesni ter SD so predlog branili kot nujen popravek sistema, ki je še v vzpostavljanju. Poslanka Svobode Janja Sluga je zavrnila očitke opozicije in poudarila, da prejšnji zakon ni predvidel stabilnih virov financiranja, zato je bil neizvedljiv. Ob tem je spomnila, da so v Nemčiji sistem dolgotrajne oskrbe vzpostavljali deset let, medtem ko ga Slovenija gradi bistveno hitreje. V Levici in Vesni menijo, da je treba odpraviti težave v praksi, če se te pokažejo, je dejala poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je dodala, da je pri tako obsežnem sistemu pričakovano, da se v praksi pojavijo težave, ki jih je treba sproti odpravljati, v SD pa so poudarili, da predlog odpravlja neenako obravnavo stanovalcev in s tem krepi pravičnost sistema.
Razprava je tako razkrila temeljno politično razhajanje: ali je treba sistem dolgotrajne oskrbe popravljati postopno ali pa ga znova zastaviti celovito. DZ je na koncu odločil, da predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi ni primeren za nadaljnjo obravnavo; da je primeren, je glasovalo 24 poslancev, da ni primeren, pa 45.
Letno poročilo o napredku
Državni zbor je v uvodu prve izredne seje potrdil tudi širitev dnevnega reda, kar je pomenilo, da so obravnavali še osnutek letnega poročila o napredku 2026 in razpravljali o stanju javnih financ. Razprava je potekala dokaj pričakovano, nekdanja opozicija je Golobu in koaliciji očitala uničevanje Slovenije, nekdanja Golobova koalicija pa je svoje rezultate branila.
Iz osnutka letnega poročila o napredku 2026 sicer izhaja, da je bila realizacija javnih financ za lani znotraj dopustnih odstopanj pakta za stabilnost in rast. Ocena višine primanjkljaja za letos je ob pripravi osnutka znašala 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bo v končnem poročilu, ki ga bo vlada do konca aprila poslala v Bruselj, ocenjen na 3,4 odstotka BDP. x