Čeprav javno dostopne informacije ne dokazujejo morebitnih povezav Rusinje s slovenskim potnim listom z ruskimi obveščevalnimi službami, dolgoletno prijateljevanje Viktorije Krivolucke z aktualno predsednico države Natašo Pirc Musar kljub temu predstavlja potencialni protiobveščevalni izziv za Slovensko varnostno-obveščevalno službo (Sova), ugotavlja ameriški Inštitut Roberta Lansinga (RLI).
»Analitično bi bilo treba Krivolucko označiti kot osebo z nenavadno visokim profilom tveganja za protiobveščevalno dejavnost, in sicer zaradi kombinacije njenih zgodovinskih povezav in tesnega dostopa do predsednice države – ne pa kot dokazano ali domnevno rusko obveščevalno agentko,« poroča inštitut v analizi, objavljeni v ponedeljek. Imena avtorjev niso razkrita.
Nevladna organizacija, ki se osredotoča na področja obveščevalnih dejavnosti, geopolitike ter nacionalne in mednarodne varnosti s posebnim poudarkom na Rusiji, v svoji objavi na kratko opiše vse glavne akterje in relevantne okoliščine afere. Povzame, kdo je dolgoletna prijateljica in sodelavka Nataše Pirc Musar in kako so novinarske preiskave (Dnevnika in avstrijske tiskovne agencije APA) razkrile pomembno podrobnost: Krivolucka je bila nekoč v intimnem razmerju z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice Sove, ki je po odhodu iz obveščevalne službe dolga leta živel v Rusiji.
Jegliču očita, da ji je opral možgane
V intervjuju za Mladino je Krivolucka povedala, da je Jegliča spoznala kot prodajalka v trgovini, v kateri so imeli tudi veliko slovenskih izdelkov. Zveza naj bi trajala veliko let, vmes se je Jeglič preselil v njeno stanovanje, v katerem je živela z mamo. Okoliščine njunega odnosa z 21 let starejšim Slovencem je opravičevala s svojo mladostjo. Jeglič ji je po njenih besedah opral možgane in jo odrezal od njenega socialnega kroga. Ko se je preselila v Slovenijo, nista bila več par, kljub temu naj bi ji do leta 2010 – tedaj je bila Krivolucka stara 38 let – finančno pomagal. Jeglič naj bi si do tedaj prizadeval priti v stik z njo, vendar naj bi njegove pobude zavračala. Krivolucka vztraja, da takrat ni vedela za njegovo nekdanje obveščevalno ozadje.
Analiza RLI navaja tudi okoliščino, da Krivolucka še naprej obiskuje Rusijo; nazadnje je bila tam leta 2024. Pred tem je sedemkrat v Rusijo potovala s Pirc-Musarjevo; uradno zadnjič komaj dva meseca pred rusko invazijo na Ukrajino.
Razpoložljive informacije iz dostopnih virov ne dopuščajo sklepa, da ima predsednica povezave z ruskimi obveščevalnimi službami, ugotavljajo v RLI. Veriga osebnih povezav med Natašo Pirc Musar in Viktorijo Krivolucko ter Romanom Jegličem in Viktorijo Krivolucko sama po sebi ne dokazuje obstoja operativnega kanala do ruskih obveščevalnih služb. Za takšen sklep bi morali obstajati dodatni dokazi. Razkrita zgodovinska intimna povezava je kljub temu razlog za pridobitev posodobljene varnostne ocene Sove.
Urad Pirc-Musarjeve je kategorično zavrnil namigovanja o vpletenosti v rusko vohunsko mrežo. Večkrat je ponovil, da je Sova varnostno preverila Krivolucko pred sprejemom v državljanstvo Republike Slovenije. Ker je državljanstvo dobila, naj bi iz tega izhajal sklep, da Sova tveganj ni zaznala. Od nastopa predsedniškega mandata urad prav tako ni prejel opozoril o sumih nedovoljenega delovanja Krivolucke oziroma o kakršnih koli varnostnih tveganjih.
Ruski pristop se je leta 2022 bistveno spremenil
Te navedbe ne odpravljajo nujnosti posodobitve ocene tveganja, opozarja Inštitut Roberta Lansinga. »Preverjanje leta 2016 je odražalo informacije, ki so bile na voljo pred desetletjem, medtem ko sta se raven in narava ruskih obveščevalnih podatkov in hibridnih dejavnosti proti evropskim državam od leta 2022 bistveno spremenili.«
Družabni krogi voditeljev države so občutljiva napadalna površina tujih obveščevalnih služb. Glavna potencialna ranljivost zato ni rusko poreklo Krivolucke, temveč njen dolgoletni in tesen stik s predsednico. Z njo jo veže 20-letno prijateljstvo, ima dostop do njene družine, do poslovnih interesov in finančnih informacij podjetij Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja. Ima tudi informacije o potovanjih in neformalnih pogovorih predsednice ter s tem tudi do potencialno občutljivih podatkov.
»Za obveščevalno službo je lahko tesen prijatelj predsednice države zanimiv ne glede na državljanstvo ali politična prepričanja,« poudarjajo avtorji analize. Ni nujno, da ima ta prijatelj formalni dostop do občutljivih informacij. Ima pa morda stik s posameznikom, ki tak dostop ima.
»Takšna oseba bi lahko potencialno omogočila dostop do obveščevalnih podatkov: informacij o osebnih odnosih, navadah, urnikih, notranjih nesoglasjih, neformalnih stališčih in posameznikih, ki vplivajo na predsednico,« navaja inštitut. Osrednje protiobveščevalno vprašanje za Sovo bi zato moralo biti: »Ali bi lahko tretja oseba prek Krivolucke pridobila dostop do informacij, do ožjega kroga predsednice in do predsedničinega odločevalskega procesa?«
Afera koristi Rusiji, tudi če vanjo ni vpletena
Največja kratkoročna grožnja afere Krivolucka je politična. Tudi če Sova ne bo zaznala problematičnih povezav z ruskimi obveščevalnimi službami, bi politična polemika utegnila učinkovati destabilizacijsko. »Parlamentarni nadzor je nujen, vendar mora ostati trdno utemeljen na dokazih,« piše v analizi. »Če bodo politične sile začele posameznike označevati za ruske agente brez zadostnih dokazov, lahko sledi paradoksalen izid: vprašanje kontraobveščevalne dejavnosti bi se lahko spremenilo v instrument notranjega političnega boja. Takšen razplet bi služil interesom Moskve – četudi Moskva ne bi imela nič z nastankom prvotne polemike.« Politična kriza, ki bi spodkopavala zaupanje v predsednico, državni zbor ali Sovo, bi vsekakor lahko koristila Rusiji. Trditev, da bi »destabilizacija Slovenije služila ruskim interesom«, je zato lahko utemeljena.
Zadeva Krivolucka je preizkus za slovenski protiobveščevalni sistem. Če bo Sova posodobila svojo varnostno oceno in ne bo odkrila groženj, mora politično vodstvo v največji možni meri pojasniti, kaj je bilo preučeno in zakaj zaznano tveganje označuje za sprejemljivo. »Če se pojavijo novi dokazi, pa jih je treba preiskati ne glede na politične posledice.« Za zaveznike Slovenije bo ključna sposobnost Slovenije, da samostojno prepozna, oceni in nevtralizira zaznane ranljivosti.