Pač, sanje mlade punce, kaj naj rečem … Nekaj časa sva bila skupaj, on je imel službeno stanovanje, ko se je posel tega podjetja s Slovenijo prekinil, pa se je preselil v naše družinsko stanovanje, v katerem sem živela z mamo. Ni imel kje živeti, in seveda sem mu rekla, da se lahko preseli v naše štirisobno stanovanje. In potem je nekaj časa bival pri naju z mamo.
Seveda sem ga spraševala, kaj je počel, pa mi je enkrat rekel, da je bil šef ljubljanske policije. In tu sva končala. O njegovi službi v obveščevalni službi se mi takrat ni niti sanjalo. Naj skrajšam to dolgo zgodbo – zgodilo se mi je to, kar se velikokrat zgodi mladim puncam. Človek, kakršen je on, človek, ki je bil očitno profesionalno izurjen, zna ljudem prati možgane, še posebno, če so to mlada dekleta. Preden sva bila skupaj, sem bila družabna, mladi smo bili, veliko smo se družili, zabavali smo se, hodili smo naokoli, nato se je moje življenje drastično spremenilo. Ostala sem sama, odrezal me je od mojega socialnega kroga, ampak tega takrat nisem bila sposobna prepoznati. Za nazaj je vedno lahko biti pameten …
Po nekaj letih se je pokazala možnost, da bi se začasno preselila v Slovenijo, on pa je ostal v Rusiji. Takrat se je tudi odselil iz našega stanovanja, še kar nekaj časa pa sva komunicirala. Ampak jaz z njim nisem hotela imeti nič več.
Vir: Mladina