Svetovni dan varčevanja, ki ima več kot 100-letno tradicijo in nad katerim bdita mednarodni združenji poslovnih bank in hranilnic WSBI in ESBG, zaznamujejo v več kot 80 državah. Namenjen je promociji varčevanja in ozaveščanju javnosti o njegovem pomenu za doseganje višjega življenjskega standarda. Izpostavlja namreč vlogo varčevanja pri zagotavljanju finančne varnosti posameznikov in gospodinjstev ter spodbuja k dolgoročnemu načrtovanju osebnih financ.
Letošnje sporočilo svetovnega dneva varčevanja, s katerim se končuje oktober kot mesec varčevanja, je, da v času, ko tudi finančni sektor zaznamujejo vse večja digitalizacija, umetna inteligenca in avtomatizirani algoritmi, bistvene še vedno ostajajo človeške odločitve in nasveti, ki temeljijo na zaupanju, preudarnosti in drugih vrednotah.
Slovenska gospodinjstva ostajajo naklonjena varčevanju. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je lani po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat znašala 14,7 odstotka in bila za 0,7 odstotne točke višja kot predlani. Obenem je bila za 2,9 odstotne točke višja kot leta 2015.
V obdobju 2015-2025 je stopnja varčevanja v Sloveniji izrazit vrhunec zabeležila leta 2020, ko je ob izbruhu pandemije covida-19 dosegla 22,6 odstotka. Od takrat se je znižala na raven med 14 in 15 odstotki.
V vsem tem času je bila stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji večinoma nad povprečjem EU. Lani ga je presegala za 0,4 odstotne točke, obenem pa je bila na ravni povprečja evrskih držav. Najnižjo stopnjo varčevanja gospodinjstev je imela lani Italija z 10,8 odstotka, najvišjo pa Češka z 19,2 odstotka, ki je s tem na vrhu zamenjala Nemčijo.
Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev se sicer ob dvigu razpoložljivega dohodka in v luči občutne rasti vrednosti delnic in vzajemnih skladov krepko povečujejo. Po podatkih Banke Slovenije, ki so jih pred svetovnim dnevom varčevanja povzeli tudi na statističnem uradu, je vrednost sredstev, ki vključujejo gotovino, vloge, delnice in druge finančne naložbe, konec lanskega leta znašala 96,1 milijarde evrov in se v primerjavi s predhodnim letom povečala za 8,9 milijarde evrov oz. za približno desetino.
Dodatno so finančna sredstva gospodinjstev narasla v tem letu. Konec drugega četrtletja so bila tako pri 100,4 milijarde evrov in so se v enem letu povečala za 9,8 milijarde evrov oz. za skoraj 11 odstotkov. To predstavlja največje povečanje doslej.
Slovenska gospodinjstva sicer pri varčevanju še vedno največ stavijo na denarne vloge. Vendar pa so ob nekaterih ukrepih države za spodbujanje naložb na kapitalskem trgu in predvsem zaradi rasti vrednosti delnic in točk investicijskih skladov naložbe v lastniški kapital in sklade prevzele primat v skupni vrednosti finančnih sredstev.
Ob koncu prvega letošnjega polletja so tako naložbe v delnice in drug lastniški kapital ter v investicijske sklade predstavljale 38,5 odstotka skupne vrednosti sredstev, denarne vloge pa 33,6 odstotka. Po pomenu z okoli 11 odstotki sledijo zavarovanja in pokojninske sheme, gotovina z 8,5 odstotka ter dolžniški vrednostni papirji z okoli petimi odstotki.
Struktura finančnih sredstev gospodinjstev se tako približuje povprečju evrskega območja, pri čemer pa še vedno precej odstopa po pomenu zavarovanj in pokojninskih shem, saj je v večjem delu EU individualno pokojninsko varčevanje precej bolj uveljavljeno. V evrskem območju tako zavarovanja in pokojninske sheme predstavljajo okoli četrtino vseh finančnih sredstev gospodinjstev.
Finančna sredstva gospodinjstev močno presegajo njihove obveznosti. Te so ob koncu prvega letošnjega polletja znašale 20,4 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečale za 1,3 milijarde evrov oz. okoli sedem odstotkov. Najeta posojila so narasla za 1,4 milijarde evrov oz. osem odstotkov in so dosegla 18,2 milijarde evrov. Pri tem je bilo 84 odstotkov posojil najetih pri domačih bankah in 10 odstotkov pri drugih finančnih posrednikih. Ob krepki rasti tako stanovanjskih kot potrošniških kreditov so močno v ospredju dolgoročna posojila.
Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je tako povečal za 8,5 milijarde evrov oz. 12 odstotkov in dosegel 80,1 milijarde evrov.
Slovenska gospodinjstva ostajajo kljub rahli rasti zadolženosti precej manj zadolžena od povprečja evrskega območja. Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji, merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom, je lani tako znašala 41,2 odstotka. V primerjavi z letom prej se je povečala za 0,9 odstotne točke. Po drugi strani se je v evrskem območju zadolženost zmanjšala za 2,1 odstotne točke in dosegla 77,5 odstotka.