Na koncu številka na računu ne odloča o tem, kaj si lahko privoščimo s svojim premoženjem. Odločilna je njegova kupna moč. In prav ta se spreminja, medtem ko nominalni znesek ostaja nespremenjen.
Kako velika je ta razlika v daljših časovnih obdobjih, prikazuje znanstvena študija Berlinskega inštituta za finance, Innovation and Digitalization, ki jo povzema portal Focus. Raziskava prinaša izjemno ugotovitev: konec leta 2025 je bilo od kupne moči evra oziroma njegovih predhodnih valut iz leta 1996 računalniško gledano na voljo še 55,73 odstotka. Kumulativna izguba kupne moči tako znaša 44,27 odstotka. Pri ameriškem dolarju je rezultat v daljšem opazovalnem obdobju od leta 1971 še občutno drastičnejši, saj izračunana izguba kupne moči znaša 87,72 odstotka.
Kdor si danes zadane cilj, da bo čez 20 let dosegel določen evrski znesek, si mora zato postaviti še drugo vprašanje: kaj si bom od tega zneska takrat sploh še lahko kupil? To vprašanje se sliši banalno. Kljub temu pa v mnogih finančnih odločitvah igra presenetljivo majhno vlogo, piše focus.de, ki ob tem dodaja, da moramo morda zato spremeniti tudi svojo predstavo o tem, kaj pomeni finančni uspeh. Višje stanje na računu je najprej le višje stanje na računu. Zanimivo postane šele v razmerju do tega, kar nam ta denar omogoča.
Morda moramo zato spremeniti tudi svojo predstavo o tem, kaj pomeni finančni uspeh, saj je višje stanje na računu najprej le to – višje stanje na računu, ki postane resnično zanimivo šele v razmerju do tega, kar nam ta denar dejansko omogoča. Kdor desetletja gradi premoženje, si zato ne bi smel postavljati le vprašanja, koliko evrov želi imeti v lasti, temveč mora začeti postavljati druga vprašanja. Kakšno kupno moč želim ohraniti, kakšna tveganja lahko nosim, kako likviden moram biti in kako odvisen želim biti od posameznih trgov, institucij ali gospodarskih gibanj?