Po podatkih portala Indeed je bilo avgusta 2026 število objav za delo v podatkovnih centrih nad ravnjo iz časa pred pandemijo v vseh desetih analiziranih evropskih državah. Največja rast je bila v Španiji, Italiji in na Irskem. Če je povprečje objav od decembra 2019 do februarja 2020 predstavljeno z indeksom 100, je ta avgusta letos dosegel 260 v Španiji, 237 v Italiji in 210 na Irskem, kar pomeni več kot podvojitev.
Ekonomist Indeeda Aubrey Woessner in direktor raziskav pri podjetju Pawel Adrjan sta za Euronews Business pojasnila, da imata Španija in Italija več prostora za rast, saj sta izhajali iz nižje osnove. »Tam je veliko nove gradnje, usmerjene v umetno inteligenco, kot so kampusi v Aragoniji in projekti okoli Milana, namesto starejših lokacij, skoncentriranih okoli velikih populacijskih središč, kot so Frankfurt, London, Amsterdam, Pariz in Dublin,« sta pojasnila.
Podatkovni centri ponujajo višje plače
Objave za delo v podatkovnih centrih so se povečale tudi na Nizozemskem, Poljskem in v Švici, medtem ko je bila rast v Belgiji in Franciji precej manjša. V devetih od desetih analiziranih držav so bile avgusta objave za druga tehnološka delovna mesta še vedno pod ravnjo iz časa pred pandemijo, podatkovni centri pa so jih v Italiji, Španiji in na Irskem prehiteli za več kot 100 indeksnih točk.
Zaposlovanje je v Evropi tudi bolj razpršeno kot v ZDA. Medtem ko deset največjih tehnoloških podjetij v ZDA predstavlja 71 odstotkov objav za delo v podatkovnih centrih, je za enak delež v desetih analiziranih evropskih državah potrebnih več kot 500 podjetij, sta navedla Woessner in Adrjan.
Podatkovni centri praviloma ponujajo višje plače za primerljiva delovna mesta. Največje razlike so bile v Italiji, kjer so bile plače za vodstvena delovna mesta višje za 65 odstotkov, za vzdrževanje pa za 50 odstotkov. V Veliki Britaniji je bila razlika pri vodstvenih delovnih mestih 49 odstotkov, v Nemčiji pa pri vzdrževanju 36 odstotkov.
Tekmovanje za tehnične kadre
Woessner in Adrjan pravita, da podatkovni centri za iste tehnične in infrastrukturne strokovnjake tekmujejo z drugimi panogami, ki jih zaznamujeta digitalni in zeleni prehod. »Objave, povezane s podatkovnimi centri, v povprečju zahtevajo več znanj kot druge objave na istem področju,« sta dejala. Med posebej pogostimi zahtevami sta izpostavila poznavanje informacijskih sistemov, programske opreme in kibernetske varnosti ter angleščine.
Menita tudi, da so višje plače način, kako podjetja hitreje pridobijo ustrezne delavce in tako ohranjajo časovni načrt gradnje novih zmogljivosti. Največ objav odpade na informacijsko infrastrukturo, upravljanje in podporo, razvoj programske opreme, vodstvena dela, namestitev in vzdrževanje ter projektno vodenje. Te skupine predstavljajo od polovico do tri petine vseh objav za delo v podatkovnih centrih.
Rast naj bi se nadaljevala
Kljub hitri rasti zaposlovanje v podatkovnih centrih še vedno predstavlja majhen delež celotnega trga dela v omenjenih državah. V večini analiziranih držav je delež okoli enega odstotka ali manj. Izjema je Irska, kjer je bilo s podatkovnimi centri povezanih skoraj pet odstotkov vseh objav na Indeedu.
Ekonomista pričakujeta nadaljevanje rasti, tudi zaradi načrta Evropske unije, da v petih do sedmih letih potroji zmogljivosti podatkovnih centrov. »Ena od skrbi delodajalcev je, da podatkovni centri tekmujejo za delavce s tehničnimi znanji, ki jih je primanjkovalo že pred razmahom podatkovnih centrov,« sta opozorila.
Nemčija je imela leta 2025 v Evropi največ podatkovnih centrov, 529, sledili so Velika Britanija s 523, Francija s 322 in Nizozemska z 298. Italija jih je imela 168, Španija in Poljska po 144, Švica pa 121. Infrastruktura je tako še vedno najbolj zgoščena v zahodni Evropi, medtem ko je v srednji in vzhodni Evropi bolj razdrobljena in manj razvita.