Znanstveniki Združenih narodov opozarjajo, da je vpliv umetne inteligence (UI) na okolje močno podcenjen. Poleg vode bo umetna inteligenca zahtevala ogromne količine energije. Podatkovni centri, ki poganjajo sisteme umetne inteligence, naj bi do leta 2030 porabili približno 945 teravatnih ur električne energije – skoraj trikrat toliko, kot skupno letno porabijo Pakistan, Bangladeš in Nigerija, države z več kot 650 milijoni prebivalcev, piše El Pais.
Ocene izhajajo iz poročila Inštituta za vodo, okolje in zdravje Univerze Združenih narodov (UNU-INWEH), ki opozarja, da se okoljski stroški umetne inteligence pogosto ocenjujejo preozko – predvsem skozi prizmo emisij ogljikovega dioksida, medtem ko se zanemarjata poraba vode in raba prostora.
Podatkovni centri potrebujejo ogromno hlajenja
Umetna inteligenca deluje v velikih podatkovnih centrih, kjer na tisoče strežnikov neprestano obdeluje informacije. Ti sistemi proizvajajo veliko toplote, zato potrebujejo učinkovito hlajenje.
Poraba vode ni povezana le z neposrednim hlajenjem strežnikov, temveč tudi s proizvodnjo električne energije, ki jo ti centri uporabljajo. Raziskovalci opozarjajo, da lahko ena sama metrika, kot so emisije ogljikovega dioksida, prikrije druge okoljske posledice. Energija iz virov z nizkimi emisijami ogljika na primer ni nujno tudi manj obremenjujoča za vodne vire.
Največ energije ne porabi učenje modelov, ampak njihova uporaba
Dolgo je veljalo, da največ energije porabi začetno usposabljanje velikih modelov umetne inteligence. Nova analiza pa kaže, da največji delež porabe nastane pri vsakodnevni uporabi – ko milijoni uporabnikov pošiljajo vprašanja sistemom umetne inteligence.
Po ocenah raziskave lahko uporaba modelov oziroma tako imenovana inferenca predstavlja približno 80 do 90 odstotkov celotne porabe energije.
Razlike med posameznimi nalogami so velike. Navaden pogovor z orodjem umetne inteligence naj bi porabil bistveno več energije kot preprosta naloga, kot je razvrščanje elektronske pošte med neželeno pošto. Ustvarjanje slik in videoposnetkov pa zahteva še precej več računske moči.
Vplivi niso enakomerno porazdeljeni
Raziskovalci opozarjajo tudi na neenakomerno porazdelitev koristi in posledic razvoja umetne inteligence.
Nekatere države in regije gostijo ogromno število podatkovnih centrov, medtem ko lokalne skupnosti nosijo del okoljskih stroškov. Primer je Irska, kjer so podatkovni centri leta 2023 predstavljali okoli petino celotne porabe električne energije v državi.
Podobne težave so se pojavile tudi v Urugvaju, kjer so načrti za velik podatkovni center sovpadli z obdobjem suše in zmanjšanjem zalog pitne vode v Montevideu.
Umetna inteligenca bo ustvarila tudi več elektronskih odpadkov
Poročilo opozarja, da bo širitev infrastrukture umetne inteligence povečala količino elektronskih odpadkov. Do leta 2030 naj bi infrastruktura, povezana z umetno inteligenco, ustvarila približno 2,5 milijona ton elektronskih odpadkov na leto, predvsem zaradi hitrega zastarevanja računalniških čipov.
Avtorji poročila poudarjajo, da njihov namen ni nasprotovanje umetni inteligenci, temveč opozorilo, da mora njen razvoj potekati bolj odgovorno.
»Umetna inteligenca ni omejena le na modele in algoritme, temveč ima resničen fizični vpliv prek podatkovnih centrov, energetskih sistemov, vodnih virov, rabe prostora in dobavnih verig,« opozarjajo raziskovalci.
