Borzni indeks STAR 50, ki združuje vodilne kitajske proizvajalce čipov in podjetja s področja umetne inteligence, je v manj kot štirih mesecih strmoglavil za kar 40 odstotkov. Tržna vrednost podjetij se je tako rekoč čez noč zmanjšala za neverjetnih 480 milijard dolarjev, širši indeks najvrednejših kitajskih podjetij pa je v primerjavi z junijskimi vrhunci izgubil približno 20 odstotkov.
»Delniški trg se je spremenil v divje špekulativno okolje,« je za Reuters povedal Dong Baozhen, upravljalec investicijskega sklada iz Pekinga. »Zdaj pa spremljamo, kako ta balon poka.«
Ljudje ostali brez denarja
Reuters poroča, da je nenaden padec še posebej boleč, ker so delnice, povezane z umetno inteligenco, predstavljale kar 42 odstotkov skupne vrednosti kitajskega delniškega trga, nanje pa je odpadla več kot polovica celotnega borznega prometa. V nasprotju z zahodnimi trgi, kjer prevladujejo veliki pokojninski in investicijski skladi, imajo na Kitajskem pomembno vlogo mali vlagatelji – običajni državljani, ki so verjeli obljubam o tehnološkem razcvetu in vložili lastne prihranke.
Eden najnovejših primerov je proizvajalec robotov Unitree. Zanimanje državljanov za nakup njegovih delnic ob uvrstitvi na borzo avgusta je kar 8000-krat preseglo razpoložljivo ponudbo. Danes, le nekaj mesecev pozneje, je vrednost teh delnic že prepolovljena.
Podobno se godi proizvajalcem čipov. Delnice podjetja CXMT so v samo enem mesecu izgubile več kot četrtino vrednosti, delnice podjetij MetaX in Moore Threads, ki so po lanski uvrstitvi na borzo poskočile tudi za 700 odstotkov, pa so od julija izgubile polovico vrednosti. Proizvajalci optičnih komponent za podatkovne centre, kot je Zhongji Innolight, so izgubili celo do 60 odstotkov vrednosti.
Ameriške sankcije
V nasprotju z ameriškim tehnološkim indeksom Nasdaq, ki je z nedavne zgodovinsko visoke ravni zdrsnil za le šest odstotkov, so se kitajska podjetja spopadla s posebnimi težavami. Ameriške oblasti vse odločneje omejujejo uporabo kitajske strojne opreme in pripravljajo prepovedi uporabe kitajskih komponent v zahodnih podatkovnih centrih. S tem so kitajskim podjetjem skoraj čez noč zaprle dostop do najpremožnejših kupcev.
»Pretirano poudarjanje tehnološkega sektorja je povzročilo resne motnje na trgu,« je za Reuters pojasnil Leo Wang, partner v pekinškem skladu Qianchuang Capital. »Nastal je velikanski balon v enem sektorju, medtem ko je bil denar izčrpan iz vseh drugih delov gospodarstva.«
Chen Wensheng, mali podjetnik z juga Kitajske, je povedal, da se je odločil za nakup delnic, ker je verjel, da za vsem stojijo država in njeni skladi. Zdaj s prijatelji sešteva izgube in preostali denar prenaša v varnejše naložbe, kot so obveznice in zlato. Razočaran je, ker se je projekt pod pokroviteljstvom Pekinga končal s popolnim polomom.
Je to napoved tega, kar čaka tudi Zahod?
Po pisanju portala Futurism številni ekonomski strokovnjaki opozarjajo, da kitajski zlom ni osamljen primer, temveč jasno opozorilo, kaj bi lahko doletelo tudi zahodne borze. Temeljna težava naj bi bila na obeh straneh sveta enaka: podjetja vlagajo ogromne vsote v opremo in strežnike, medtem ko dejansko povpraševanje po izdelkih umetne inteligence in prihodki od njih še ne opravičujejo takšnih naložb.
Razsežnost porabe brez jasnega poslovnega učinka je vidna tudi v ZDA. Anthropic, eden vodilnih svetovnih laboratorijev za umetno inteligenco, naj bi v nedavnih dokumentih, povezanih z načrtovano uvrstitvijo na borzo, priznal izgubo v višini kar 80 milijard dolarjev. Hkrati naj bi v prihodnjih desetih letih za podatkovne centre namenil še bilijon dolarjev.
»Vsi proizvajalci čipov in dobavitelji opreme za umetno inteligenco bodo na koncu pristali v cenovni vojni in začeli zniževati marže,« je za Reuters povedal kitajski upravljalec skladov Wang Zhuo. »Pri tem ne bo izjem. Vsak borzni balon mora prej ali slej počiti.«