Poročilo so predstavili na letnih srečanjih IMF v Bangkoku. Po navedbah Guardiana so na njem so izpostavili tri ključna tveganja, ki bi lahko povzročila pretres na finančnih trgih: korekcijo vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, rast donosnosti obveznic in kibernetske grožnje.
Upiranje pritiskom
»Če se bodo pojavili dvomi o tem, kako ustvarjati dobiček z umetno inteligenco, bodo delnice izgubile vrednost, odplačevanje dolgov bo morda oteženo, prihodki, na katere se podjetja zanašajo pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa se morda ne bodo uresničili,« je povedal Jason Wu, pomočnik direktorja oddelka IMF za analizo svetovnih trgov.
Athanasios Vamvakidis iz IMF je opozoril, da bi se takšna korekcija prenesla tudi na realno gospodarstvo ter povzročila padec cen premoženja in skupnega povpraševanja.
Guardian piše, da IMF v poročilu ugotavlja, da se finančni trgi za zdaj dobro upirajo pritiskom, predvsem zaradi solidne gospodarske rasti in dobrih poslovnih rezultatov podjetij. Kljub temu tveganja za finančno stabilnost ostajajo povečana.
Preprosto povedano, vrednosti delnic podjetij, povezanih z umetno inteligenco, in posojila, ki so jih ta podjetja najela, temeljijo na pričakovanjih o velikih prihodnjih dobičkih. Če se bo izkazalo, da bodo ti manjši od pričakovanih, bi lahko vrednosti delnic močno upadle, odplačevanje dolgov pa bi postalo težje.
Sklad opozarja tudi na krožno financiranje, pri katerem so večja podjetja s področja umetne inteligence finančno povezana z manj stabilnimi partnerji. Te povezave bi lahko ob morebitnih težavah povečale tveganje za širše finančne pretrese.
Ameriški tehnološki velikani
Največja ameriška tehnološka podjetja zdaj predstavljajo več kot 35 odstotkov tržne vrednosti indeksa S&P 500. Pred desetimi leti je bil njihov delež približno 12-odstoten.
Posledice morebitnega padca vrednosti delnic bi bile po oceni IMF globalne. Med najbolj izpostavljenimi so razviti azijski delniški trgi, medtem ko sta evrsko območje in Združeno kraljestvo manj ranljiva.
Kljub temu tudi Evropa ni varna pred morebitnimi posledicami. Evropski vlagatelji so namreč med letoma 2022 in 2026 močno povečali naložbe v ameriške delnice.
IMF ocenjuje, da bi se padec vrednosti naložb prek nižjih cen premoženja in zmanjšanega povpraševanja prenesel na realno gospodarstvo, zmanjšal pa bi se tudi obseg trgovine. Ob tem sklad meni, da bi bančni sektor kot celota ostal odporen tudi v primeru hudih finančnih pretresov.
IMF je medtem zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2026 s 3,0 na 3,1 odstotka. K temu so prispevala predvsem velika vlaganja v infrastrukturo za umetno inteligenco, ki so odtehtala višje cene nafte zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.