Kot poroča Financial Times, sta se v središču škandala znašli družbi Tera Portföy in Pusula Portföy. Sistem je deloval po načelu zaprtega kroga, denar novih vlagateljev se je usmerjal v nakup povezanih delnic z majhnim obsegom prostega prometa.
Rast cen je privabljala nov kapital, ki se je nato znova porabljal za nakup istih vrednostnih papirjev in dodatno napihoval čisto vrednost sredstev. Eden od skladov je celo 99 odstotkov svojih sredstev držal v samo eni povezani delnici.
Financial Times piše, da rast cene delnic ni temeljila na resničnem poslovanju ali dobičku podjetij, temveč izključno na tem, da se je denar neprestano vrtel v krogu.
Ko so regulatorji zahtevali strožja pravila in so vlagatelji hoteli svoj denar dejansko dvigniti, se je izkazalo, da te delnice na trgu nimajo prave vrednosti ali kupcev, ki bi jih odkupili po teh umetno napihnjenih cenah. Denarja v blagajni preprosto ni bilo več, zato se je celoten sistem sesul.
Ko je balon začel pokati, so vlagatelji samo iz skladov družbe Pusula umaknili okoli 2,38 milijarde evrov (133 milijard turških lir). Družba Pusula ni mogla izvesti izplačil, medtem ko je Tera razglasila stečaj za dva sklada v skupni vrednosti okoli 6,53 milijarde evrov. Dodatnih šest Terasinih skladov pa je moralo prestaviti izplačila. Panika se je razširila na celotni trg, vodilni indeks BIST 100 pa je zgrmel za 7,7 odstotka, kar je sprožilo samodejno ustavitev trgovanja.
Zgodaj davi je potekala izredna seja državnega odbora za finančno stabilnost. Vložene so bile kazenske ovadbe proti 38 osebam zaradi tržne manipulacije z delnicami treh podjetij. Družbi Pusula je bila izrečena dveletna prepoved trgovanja. Za vse sklade pa je bila odrejena prisilna likvidacija.