Po več mesecih draženja so se v zadnjih tednih še posebej izrazito zvišale. K temu prispevajo visoke cene zemeljskega plina in neugodne vremenske razmere, zaradi katerih evropske elektrarne iz obnovljivih virov proizvedejo bistveno manj elektrike.
Na slovenskem borznem trgu se v zadnjih tednih cene pogosto gibljejo nad 200 €/MWh, v večernih urah, ko je poraba največja, pa presegajo 300 €/MWh. Danes, 9. novembra, bo elektrika najdražja med 17. in 18. uro, ko bo megavatna ura stala kar 620 evrov. Povprečna cena za celoten dan bo znašala 368 €/MWh.
Najvišje cene v zadnjih štirih letih
Draženje se ni začelo šele z nastopom hladnejšega vremena. Visoke cene so se začele pojavljati že na začetku poletja, ko je elektrika običajno cenejša. Povprečna cena v Sloveniji je julija znašala 121 €/MWh julija, 173 €/MWh septembra in že 223 €/MWh oktobra.
Za primerjavo: proizvodna cena elektrike v slovenskih hidroelektrarnah znaša približno 30 €/MWh, v Nuklearni elektrarni Krško okoli 45 €/MWh, medtem ko je nova jedrska elektrarna načrtovana ob predpostavki potrebne prodajne cene okoli 100 €/MWh.
V Sloveniji so bile poletne cene elektrike za približno vsaj tretjino odstotkov višje kot običajno. Med pomembnejšimi razlogi za poletno draženje so bile vremenske razmere. Nizki vodostaji rek so zmanjšali proizvodnjo hidroelektrarn, težave pa so imele tudi nekatere jedrske elektrarne, ki za hlajenje uporabljajo rečno vodo.
Jeseni se je pritisk na cene nadaljeval, predvsem zaradi dražjega zemeljskega plina in obdobja neugodnih vremenskih razmer. V zadnjih tednih velik del severne in srednje Evrope zaznamujeta pogosta oblačnost in šibek veter. To je še posebej pomembno za države, ki velik delež električne energije proizvedejo s sončnimi in vetrnimi elektrarnami.
Za takšne vremenske razmere se je uveljavil nemški izraz Dunkelflaute, ki bi ga lahko prevedli kot temno zatišje. Gre za obdobje, ko zaradi pomanjkanja sončnega obsevanja in vetra proizvodnja iz obeh virov močno upade. Pojav je za delovanje evropskega elektroenergetskega sistema vse pomembnejši, saj se z rastjo zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn povečuje tudi vpliv vremenskih razmer na skupno proizvodnjo elektrike.
Zakaj ceno elektrike določa plin?
Da bi razumeli, zakaj lahko neugodno vreme tako močno podraži elektriko, je treba poznati delovanje evropskega trga električne energije.
Trg na debelo, na katerem elektriko kupujejo dobavitelji in veliki industrijski odjemalci, je ločen od maloprodajnega trga, na katerem elektriko kupujejo gospodinjstva. Posebej se obračunavajo še stroški prenosa in distribucije električne energije, ki jih odjemalci plačujejo z omrežnino. Njeno višino z regulacijo določa država.
Medtem ko gospodinjstva elektriko praviloma kupujejo po pogodbeno določenih cenah, ki se v določenem obdobju ne spreminjajo, se cene na veleprodajnem trgu ves čas prilagajajo ponudbi in povpraševanju.
Glavni del tega trga predstavljajo borze za trgovanje z elektriko za dan vnaprej. Na njih kupci sporočijo, koliko elektrike bodo potrebovali, proizvajalci pa po kakšni ceni bodo vstopili na trg. Ceno določi najdražja ponudba, ki je še potrebna, da se pokrije celotno povpraševanje. Vsi proizvajalci, katerih ponudbe so na dražbi sprejete, za prodano elektriko prejmejo enako tržno ceno, ne glede na to, koliko jih je njena proizvodnja dejansko stala. Tako v Evropi pogosto nivo cen določajo plinske elektrarne, v katerih je proizvodnja draga, a se lahko močno prilagaja potrebam.
V času ugodnih vremenskih razmer velik del potreb pokrijejo sončne in vetrne elektrarne, ki imajo nizke neposredne stroške proizvodnje. Kadar pa proizvodnja iz obnovljivih virov upade, morajo več elektrike zagotoviti drugi viri.
V srednji in severni Evropi so to predvsem termoelektrarne na premog in zemeljski plin. Slednji ima v evropski proizvodnji električne energije vse pomembnejšo vlogo, obenem pa je njegova cena letos močno narasla.
Trenutno na primer v Nemčiji več kot polovico elektrike zagotavljajo elektrarne na premog in plin. V Sloveniji zemeljski plin za proizvodnjo elektrike uporablja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in plinska elektrarna v Brestanici. Zaradi visokih cen in povečanih potreb po proizvodnji trenutno s polno močjo deluje tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.
Te razlike pojasnjujejo, zakaj lahko proizvajalci elektrike iz cenejših virov v obdobjih visokih borznih cen ustvarjajo velike prihodke, čeprav se njihovi proizvodni stroški niso bistveno spremenili. Seveda pa to ne pomeni, da celotno proizvodnjo prodajo po trenutnih borznih cenah, saj se velik del elektrike proda na podlagi vnaprej sklenjenih pogodb.
Koliko višje cene občutijo gospodinjstva?
Čeprav so veleprodajne cene elektrike v zadnjih letih močno nihale, spremembe na položnicah gospodinjstev niso bile tako izrazite. To je deloma posledica dolgoročnejših pogodb o dobavi električne energije, deloma pa državnih ukrepov, ki so v času energetske krize omejevali rast cen.
Če primerjamo obdobje med letoma 2015 in 2025, se je povprečna položnica značilnega slovenskega gospodinjstva povečala za približno 21 odstotkov. Inflacija je bila v istem obdobju okoli 30-odstotna. Elektrika je torej za gospodinjstva postala dražja, vendar se je njena končna cena zvišala manj kot splošna raven cen življenjskih potrebščin.
Cena dobavljene električne energije se je v desetletju skoraj podvojila. Kljub temu se skupni znesek položnice ni povečal v enakem obsegu, predvsem zaradi znižanja drugih stroškov.
V tem obdobju se je znižala omrežnina, še izraziteje pa prispevki, ki jih gospodinjstva plačujejo za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (OVE in SPTE).
To pa pomeni, da je prostora za nadaljnje blaženje rasti cen elektrike z zniževanjem drugih postavk na položnicah vse manj. Edina večja dajatev na položnici za elektriko je sedaj samo še DDV.