Omrežnina, ki jo plačujejo slovenski državljani, že leta ne zadošča za potrebe. S prihodki iz omrežnine, ki jo plačujemo slovenski porabniki elektrike, naj bi se financirali delovanje, naložbe in vzdrževanje slovenskega (distribucijskega in – delno – prenosnega) elektroenergetskega omrežja. Vendar teh prihodkov, kot rečeno, že leta ni dovolj za vse vložke, ki jih omrežje potrebuje.
Ob uvedbi zadnje omrežninske reforme oktobra 2024 so sicer odjemalci dobili vtis, da imamo v Sloveniji izjemno visoke omrežninske dajatve in da se te za nameček z novo reformo še povišujejo. Toda dejansko je situacija povsem drugačna; omrežnine v naši državi že vrsto let zaostajajo celo za inflacijo, z zadnjo reformo pa se je skupna malha pobranih prispevkov še zmanjšala. Pravzaprav v Sloveniji plačujemo eno izmed najnižjih omrežnin v Evropski uniji. Zato je napočil čas, da se iskreno pogovorimo o tem, kako si kot družba predstavljamo družbeni razvoj, ter sklenemo neki družbeni dogovor o tem, ali smo ta razvoj prek povišanih prispevkov pripravljeni tudi plačati. Kajti bojim se, da je edina druga možnost ta, da se sprijaznimo z razvojno stagnacijo. S tem mislim odmik celo od nujnih naložb v elektrodistribucijsko omrežje, od naložb, ki omogočajo zeleni prehod.
Kakšno omrežnino plačujemo?
Najprej poglejmo, kakšno je stanje na področju omrežnine v Sloveniji in kakšno omrežnino pravzaprav plačujemo v primerjavi z drugimi evropskimi in še zlasti našimi sosednjimi državami. V Sloveniji imamo eno najnižjih omrežnin izmed 27 držav članic EU, in to velja tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo in celo za nekatere velike industrijske porabnike, je pokazala primerjalna statistična analiza, ki sem jo tudi letos izdelal na podlagi uradnih podatkov za lansko leto, ki jih objavlja Evropski statistični urad (Eurostat).