»Stavba zagotavlja neko normalno bivanje za zaprte, še bolj pomembno pa je, da zaposleni dobijo varne, funkcionalne prostore, kjer bodo lahko postopke izvajali bolj učinkovito kot na Povšetovi,« je bistvene prednosti nove stavbe povzel Denis Perše, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri tem je dodal, da prostori hkrati omogočajo »bistveno več možnosti programov resocializacij, delovne terapije in raznoraznih drugih aktivnosti, ki jih kot sistem nudimo«.
Postopno premeščanje zapornikov
V pravosodnem sistemu se že dlje časa srečujejo s kadrovskimi izzivi, a se je stanje po besedah generalnega direktorja v zadnji polovici leta izboljšalo – vendar ne v tej meri, kot bi si želeli. »Dejstvo je, da je trg dela tak, kakršen je, in zelo težko dobivamo kadre. Na nivoju celotnega pravosodnega sistema bi potrebovali približno 180 pravosodnih policistov. Za Ljubljano bi za trenutni obseg del potrebovali vsaj 30 pravosodnih policistov, če bi želeli izvesti vse naloge, pa približno 50,« je navedel Perše. Pri tem je poudaril, da kadrovska podhranjenost ni razlog, da ne izvedejo vseh selitev, saj naj bi imeli dovolj kadrov.
Zapornike v novi zapor premeščajo postopoma, do danes so premestili le tiste z odprtega oddelka: »Odprt oddelek že funkcionira, postopoma se tudi polni. Odprli smo tudi izobraževalni center, ta trenutek je na izobraževanju prva generacija pravosodnih policistov.« Za zaprt oddelek pa trenutno urejajo vso dokumentacijo, protokole in navodila. »Sodelavci iz Ljubljane dnevno prihajajo sem, da vzpostavljajo način dela. Seveda v nadaljevanju sledi tudi premestitev zaprtih oseb,« je dodal Perše.
»Ponosna sem, da smo naredili nekaj, kar je bilo nujno in na kar smo predolgo čakali,« je na slavnostni otvoritvi povedala pravosodna ministrica Andreja Kokalj. Zapor v Dobrunjah je prvi novi zapor v Sloveniji po letu 2005, ko so ga odprli v Kopru. Ministrica je pri tem poudarila, da številni ob pogledu na novi zapor vidijo luksuz. »Objekt ni razkošen, temveč je standard pravne države. Dolga leta smo imeli v Sloveniji zapore, ki teh standardov niso dosegali,« je poudarila in pojasnila, da se ljudje iz zapora nekoč vrnejo v družbo. Zapori lahko vplivajo na to, kakšni se vrnejo.
Kot smo poročali, je ob gradnji zapora prišlo do zapletov, in sicer zaradi nepravilno odlaganih odpadkov. Občani so takrat opozarjali, da je odlagališče nelegalno in da povzroča degradacijo okolja. V okoljskem poročilu, pripravljenem pred začetkom gradnje, je bilo namreč navedeno, da se zapor gradi na območju, kjer je bilo nekoč nelegalno odlagališče odpadkov. Na vprašanja glede sanacije odpadkov je Denis Perše kratko odgovoril: »Inšpekcijski postopki potekajo, zato jih niti ne moremo komentirati.«
Zapor na Povšetovi neprimeren
O prenatrpanosti slovenskih zaporov smo že poročali, kot najbolj problematičen primer pa je bil večkrat izpostavljen ljubljanski zapor na Povšetovi ulici. Čeprav je bilo v njem predvidenih 135 zaporniških postelj, naj bi bilo danes – ko so nekaj zapornikov že premestili v novi zapor – tam še vedno nastanjenih okoli 200 posameznikov.
Zapor na Povšetovi deluje že od decembra 1962, ko so ga tja preselili z Miklošičeve ulice. Stavba je bila adaptirana med letoma 1996 in 2000, vendar je to le nekoliko izboljšalo nastanitvene razmere, prav tako adaptacija ni prinesla dodatnih prostorov. O prenatrpanosti in neprimernih prostorih zapora na Povšetovi pričajo tudi številne tožbe obsojencev, zaradi »neustreznih razmer za bivanje«.
Kot smo poročali, je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2011 prvič razsodilo, da so bile zapornikom na Povšetovi kršene pravice iz določbe evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje.
Namesto zapora parkirišče
»Zgradba ni bila grajena za namene zapora in zaradi nefunkcionalnosti ne ustreza sodobnim programom izvrševanja kazni,« so o zaporu na Povšetovi zapisali na spletni strani pravosodnega ministrstva in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Stavbo sestavljajo kletni prostori, kjer so skladišče, kuhinja z jedilnico in pralnica. Od pritličja do tretjega nadstropja je 17 enoposteljnih in 37 triposteljnih sob, tam pa so tudi soba za odstranitev, soba za rekreacijo, bolniška soba in dva večnamenska prostora. »Objekti so dotrajani in energetsko neučinkoviti, prostorska zmogljivost ne ustreza prilivu zaprtih oseb,« so še zapisali.
Potem ko bodo posameznike iz zapora na Povšetovi ulici preselili v novi moški zapor v Dobrunjah, bo prvi prenehal delovati in dobil novo namembnost.
Na območju nasproti zapora javni stanovanjski sklad ljubljanske občine načrtuje izgradnjo soseske s 360 neprofitnimi najemnimi stanovanji.
Tudi na lokaciji zapora je predvidena nova ureditev prostora, pri čemer je v načrtu izgradnja parkirišča s približno 500 parkirnimi mesti. »Mi smo tu na Povšetovi omogočali brezplačno parkiranje za Univerzitetni klinični center Ljubljana. Ko se bodo zaporniki preselili na novo lokacijo, bodo imeli urejena parkirna mesta tam,« je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković.
Na vprašanje, kdaj bodo začeli rušenje, je odgovoril, da se del projekta že izvaja. »Imamo tri ponudbe za izvajalca del, ki so v analizi. Ta teden bomo dobili izvajalca, sledila bosta podpis pogodbe in začetek del,« je dodal župan.