Ministrstvo za pravosodje in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij bosta danes slovesno odprla nov ljubljanski zapor v Dobrunjah, kamor so prve zapornike sicer namestili že marca. Najprej so v zapor ob Litijski cesti in vzhodni ljubljanski obvoznici namestili zapornike z odprtega oddelka, ki sodi med najmanj varovane zaporniške sisteme.
Precej več kadrov in drugih resursov pa je znotraj zaporskega sistema treba nameniti zaprtim in pripornim oddelkom, ki naj bi jih v prihodnosti razbremenil prav novi ljubljanski zapor v Dobrunjah. Kot smo izvedeli, preostalih obsojencev in pripornikov s Povšetove v Dobrunje še niso preselili.
V Sloveniji malo zaprtih, zapori pa prezasedeni
Lani je bilo v slovenskih zaporih v povprečju zaprtih 1642 zapornikov in pripornikov, kar pomeni, da se je prostorska stiska že sama po sebi nekoliko izboljšala; leta 2024 je bilo namreč v povprečju zaprtih kar 1820 obsojencev in pripornikov. Kljub izboljšanju je bila v drugi polovici letošnjega leta zasedenost slovenskih zaporov 110-odstotna, kar pomeni, da je bilo v njih še vedno več zaprtih, kot je predvideno, po drugi strani pa Slovenija še vedno sodi med države z najnižjim deležem zaprtih v Evropski uniji. Po podatkih Eurostata, ki sicer niso najbolj ažurni in segajo v obdobje med letoma 2021 in 2023, je Slovenija z okoli 68 zaprtimi na 100.000 prebivalcev ob Danski, Nizozemski in Finski, v kateri je bilo zaprtih le 53 ljudi na 100.000 prebivalcev, na repu lestvice. Za primerjavo, največ zaprtih je na Poljskem, kar 203 na 100.000 prebivalcev, sledijo pa druge države nekdanjega vzhodnega bloka: Madžarska, Češka in Slovaška.
Če je v novem zaporu v Dobrunjah prostora za skupno 388 oseb, od tega za 60 na odprtem oddelku zapora, pa je (bilo) na Povšetovi predvidenih 135 zaporniških postelj, vendar je bil in še vedno je stari ljubljanski zapor v praksi vedno izrazito prezaseden. Tudi trenutno naj bi bilo v zaporu na Povšetovi, ki bo po preselitvi prenehal delovati, okoli 200 zaprtih.
Da Ljubljana potrebuje nov zapor, so na pravosodnem ministrstvu in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij opozarjali dlje časa, in to ne zgolj zaradi prenatrpanosti zaporov, temveč tudi in predvsem zaradi dotrajanosti ter neprimernosti zapora na Povšetovi ulici, kjer bo stari zapor, kor rečeno, prenehal obratovati.
Problem je kaznovalna politika, ne večji zapor
Strah, da bi dodatnim kapacitetam v slovenskem zaporskem sistemu sledila težnja, da se tudi novi prostori čim bolj in čim hitreje napolnijo, po mnenju penologa in kriminologa dr. Dragana Petrovca ni upravičen. »Da se s povečanjem kapacitet avtomatično poveča tudi število zaprtih, je bila teza, ki smo jo v preteklosti že delno ovrgli. Okoli leta 1995 so bili zapori tako prazni, da so se ponekod bali, da jih bodo ukinjali. Po več letih negativnega trenda pa se je nato spremenila kaznovalna politika. Slednje je bolj nevarno,« razlaga Petrovec, ki ob tem spomni na nesorazmeren dvig zagroženih kazni za tihotapce migrantov, ki je v zadnjih letih pri nas izrazito vplival na porast števila zaprtih – slednje je leta 2024 doseglo rekordno visoko raven.
Petrovec je sicer bolj naklonjen manjšim zaporom, saj meni, da so za standarde obravnave zaprtih, ki so se uveljavili v Sloveniji, bolj primerni zapori s kapaciteto do 100 zaprtih. V manjših zaporih je namreč lažje ustvariti obetavno notranjo dinamiko, medtem ko so večji zapori težje obvladljivi.
Penolog z bogatimi izkušnjami ob tem izpostavi tudi, da samo dejstvo, da gre v Dobrunjah za napredno in tudi precej udobnejšo novogradnjo, še ne jamči dobre klime ne med obsojenci ne med pravosodnimi policisti. To se je denimo v okviru merjenja družbenega vzdušja v v slovenskih zaporih pokazalo, ko je zaživel novi zapor v Kopru. Tedaj je bila kljub novim prostorom socialna klima v novem zaporu slabša kot pred tem v starem.
Kadrovski primanjkljaj ostaja
Da bo treba v novem ljubljanskem zaporu poskrbeti predvsem za ustrezno kadrovsko sliko, pa opozarja predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk. »Novi zapor je vrhunsko opremljena ustanova, kar se tiče opreme, bivalnih prostorov … Prostorsko in tehnično je vrhunski, vendar pa za ustrezno delovanje zapora potrebuješ dovolj ljudi,« pravi Verk, ki že dlje časa opozarja na osiromašeno kadrovsko sliko v pravosodnem sistemu.
Po njegovem mnenju bi morala uprava za izvrševanje kazenskih sankcij za začetek zaposliti vsaj 50 pravosodnih policistov. »Največja napaka, ki jo delata vlada in ministrstvo za javno upravo, je, da ne dovolijo kolektivne pogodbe za zaporske uslužbence, v kateri bi, tako kot za policiste, lahko določali neke partikularne ugodnosti oziroma bi lahko status pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev nekako ločili,« razlaga Verk, ki meni, da bi ustrezen položaj pravosodnih policistov lahko pripomogel k večjemu interesu za ta poklic.