Prve aktivnosti za izgradnjo zapora, ki sprejme 388 zapornikov, je ministrstvo za pravosodje začelo že leta 2015. Pobuda za gradnjo novega zapora je predstavljala rešitev dolgoletne prostorske stiske obstoječega zapora na Povšetovi ulici. Izveden je bil arhitekturni natečaj, na katerem je zmagala zasnova biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, leta 2019 pa je mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel podrobni prostorski načrt za območje. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je ministrstvo za okolje in prostor izdalo leta 2021, avgusta 2022 pa je ministrstvo za pravosodje z izvajalci gradbenih del podpisalo pogodbo v vrednosti 73 milijonov evrov. Družba CGP je s partnerjema Kolektor Koling in Pomgrad še istega leta začela gradbena dela.
Zapleti zaradi odpadkov
Približno leto dni po postavitvi prvega temeljnega kamna so se začeli prvi večji zapleti. Z gradbišča zapora so tovornjaki dnevno opravili več kot 30 voženj z izkopanimi materiali, ki so jih odlagali na travnik v neposredni bližini hiš na Litijski cesti. Občani so opozarjali, da je odlagališče nelegalno in da povzroča degradacijo okolja. V okoljskem poročilu, pripravljenem pred začetkom gradnje, je bilo namreč navedeno, da se zapor gradi na območju, kjer je bilo nekoč nelegalno odlagališče odpadkov.
Prebivalci so na sporno ravnanje opozorili inšpektorat za okolje in prostor, ta pa se je za pojasnilo obrnil na ministrstvo za pravosodje. »Z ministrstva so nas obvestili, da so zaradi naše poizvedbe začasno ustavili odlaganje zemlje, dokler podizvajalec ne dostavi vse potrebne dokumentacije o doslej odpeljanih gradbenih odpadkih z gradbišča. Izvajalec mora ministrstvu dostaviti tudi podatke in dovoljenja o uporabljenih deponijah,« so takrat pri inšpekciji pojasnili za Dnevnik. Po informacijah ministrstva bi se morali gradbeni odpadki odlagati v Logatcu, nekateri pa na deponiji Voke Snage v Ljubljani. Pri ministrstvu za okolje in prostor so sicer javnost pomirili, da obsežen kup odpadnih materialov z gradbišča zapora po njihovih analizah ne predstavlja nevarnosti za zdravje.
Odvoz odpadkov je sicer izvajal pooblaščeni predelovalec gradbenih odpadkov Avtoprevozništvo Grandovec Anton, njegov podizvajalec pa je bilo podjetje Rematom – kasneje preimenovano v Odpadne surovine. Slednje je bilo od leta 2007 večkrat pod inšpekcijskim nadzorom zaradi neustreznega odlaganja odpadkov, med drugim naj bi imeli odlagališče tudi na omenjeni lokaciji na Litijski cesti. Trenutno je v stečaju.
Inšpektorat vodil štiri postopke
Na ministrstvu so ugotovili dolgotrajno zavajanje pri odvažanju gradbenih odpadkov s strani odgovornih oseb, saj izvajalec kljub večkratnim zahtevam inženirja in naročnika ni posredoval ustrezne dokumentacije glede odvoza zemljine. Ministrstvo je vmes napovedalo zunanjo revizijo, a jo je novo vodstvo odpovedalo z obrazložitvijo, da bodo sodelovali z inšpektoratom. Kot glavno prioriteto so izpostavili pravočasen zaključek gradnje, saj »se država sooča s hudim pomanjkanjem kapacitet za zapornike«.
Podjetju Odpadne surovine je okoljska inšpekcija izrekla globo in odredila, da nezakonito deponijo na Litijski ustrezno sanira do začetka marca 2024. Kljub temu se je do konca leta 2023 odlagališče odpadkov razširilo na obe strani ceste. Po poteku roka je sledil kontrolni pregled, pri katerem je bilo ugotovljeno, da so bili odpadki odstranjeni, vendar ni bilo znano, kam. Na območju je bilo sicer še vedno možno opaziti precej velik kup materiala, ki ga je deloma že prerasla trava. Ko se je naš novinar glede informacij o vidnih odpadkih obrnil na inšpektorat, so odgovorili, da bodo to obravnavali kot novo prijavo.
Hkrati so na ministrstvu odkrili, da je takratni vodja službe za nepremičnine prikrival omenjene nepravilnosti že od pomladi tistega leta. Takratni skrbnici pogodbe naj bi namreč zahtevali izvedbo inšpekcijskega nadzora dokumentacije v zvezi z odvozi zemlje, vendar naj bi vodja službe za nepremičnine to onemogočil.
Med gradnjo je inšpektorat sicer vodil kar štiri postopke v povezavi z gradnjo zapora. Poleg postopkov, povezanih z nezakonitim odlaganjem in odlagališčem, je inšpektorat vodil tudi postopek zoper upravo za izvrševanje kazenskih sankcij v zvezi z ravnanjem z odpadki ter varstvom zraka in varstvom pred hrupom na gradbišču zapora.
Otežena pridobitev uporabnega dovoljenja
Kljub nepravilnostim so dela potekala po terminskem in finančnem načrtu. Decembra 2024 je novi zapor že dobival končno zunanjo podobo. Postavljena je bila ograja, vidni objekti so že imeli fasado, med drugim so se lotili tudi notranje ureditve, od keramičarskih del, talnega gretja, inštalacij do pohištva in suhomontažnih del.
Lanskega aprila, ko je bil objekt že skoraj končan, je bila oddana vloga za uporabno dovoljenje. Kot je bilo pričakovati, pa je bila pridobitev dovoljenja otežena, saj so morali na ministrstvu za popolno vlogo imeti izpolnjene tudi listine o vseh materialih, ki so jih odpeljali z gradbišča. Na gradbeni inšpekciji so do sredine julija 2025 našteli vsaj šest nezakonitih odlagališč gradbenih odpadkov z gradbišča zapora, sumili pa so, da je takšnih lokacij po vsej državi vsaj 34. Šlo je za lokacije, »kamor so se vozila večkrat odpravila z gradbišča, kar kaže na sum nezakonitega odlaganja izkopa«. Vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja je bila tako julija še vedno nepopolna.
Podizvajalec Andrej Grandovec je takrat za Dnevnik povedal, da so materiale tako odlagali zato, ker se jim je pri gradnji mudilo in ker njegov podizvajalec, družba Odpadne surovine, »ni imel dovolj tovornjakov«. Na družbi CGP pa so trdili, da so listine o odpadkih urejene, čeprav to ni držalo.
Avgusta 2025 je zapor obiskala komisija, ki je opravila tehnični pregled. Ta je pokazal več nepravilnosti, pravosodno ministrstvo pa je imelo dva meseca časa, da jih odpravi. Konec oktobra so rok za odpravo pomanjkljivosti še enkrat podaljšali, in sicer do novembra. Ker ovir ni bilo več, je bilo 12. novembra izdano uporabno dovoljenje. Med gradnjo ni bil podpisan noben aneks, ki bi predstavljal zvišanje naložbe.
Po poročanju STA je letošnjega februarja še vedno potekala policijska preiskava v zvezi z gradbenimi odpadki, tudi nevarnimi, ki so končali na divjih odlagališčih.