Pred dnevi smo poročali, da je neprofitni urbanistični studio Prostorož v sodelovanju s podjetjem Senzemo na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta namestil osem temperaturnih senzorjev, kjer je mogoče v živo spremljati gibanje temperatur in vlažnosti zraka. Kar pa to poletje ni vse, kar zadeva raziskovanje problematike vročine v mestu in soočanje z njo, čemur se v Prostorožu intenzivno posvečajo v zadnjih letih.
Poleg meritev na območju klinik tako preko ankete trenutno zbirajo tudi podatke o tem, kam se prebivalci v Ljubljani odpravijo, ko je vroče. »Zbrani podatki bodo pokazali, katere zelene površine prebivalci Ljubljane zaznavajo kot dovolj hladne, kje je potreba po dodatnih zelenih površinah največja in prebivalci katerih sosesk do hladnih zelenih površin potujejo najdlje,« so pojasnili v urbanističnem studiu.
Veliko Ljubljančanov ob vročini odide iz mesta
Ker spletna anketa še poteka in je sodelovanje v njej mogoče do konca avgusta, končna sinteza zbranih podatkov seveda še ni mogoča in jo napovedujejo za jesen. Vendar pa so na podlagi vmesne analize odgovorov, ki so jih že pridobili, v Prostorožu kljub vsemu podali nekaj ugotovitev.
Pojasnili so, da večino doslej sodelujočih skrbi ali zelo skrbi, da bo ekstremna poletna vročina negativno vplivala na njihovo zdravje. »Nepresenetljivo je veliko ljudi odgovorilo, da se v vročih dneh ohladijo doma, s klimatsko napravo ali brez nje. Preseneča pa, da je zelo veliko ljudi odgovorilo, da ob vročini odidejo iz Ljubljane, kar je odgovor, ki bi po našem mnenju moral zanimati predstavnike mesta.«
Sicer so anketiranci ocenili, da je zelenih površin v njihovi bližini dovolj oziroma povsem dovolj. »Največ sodelujočih je lokacije znotraj krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib označilo kot tiste zelene površine, ki jih največkrat obiščejo, ko je vroče,« so pojasnili v Prostorožu. Dodali so, da so Ljubljančane k sodelovanju v anketi vabili na stojnicah v središču mesta in na območju Univerzitetnega kliničnega centra, zato odgovori, glede na to, da je sodelovalo več prebivalcev mestnega središča, niso reprezentativni za vso Ljubljano, kot tudi ni presenečenje, da je najbolj priljubljena lokacija Tivoli in Rožnik. Vendar ne glede na to, kot so še podali nekaj izsledkov, odgovori mimoidočih kažejo na raznolikost zelenih površin, ki jih Ljubljančani obiščejo ob vročih dneh, kar zajema vse od nabrežij Save do Zadobrove.
Pogrešajo pitnike
V anketi lahko prebivalci tudi sporočijo, kaj si želijo za lažje prenašanje vročine. V prejetih odgovorih so tako denimo izpostavili potrebo po več pitnikih v mestu, senčnih kolesarskih poteh, boljšem javnem mestnem prometu v poletnem času in več kratkoročnih ukrepov za hlajenje. Nekdo je omenil tudi, da si želi, da bi bila Ljubljanica kopalna reka. Kot so še izpostavili v Prostorožu, nekateri poleg dodatnih pitnikov na zelenih površinah pogrešajo tudi stranišča. »Oboje sta ključni infrastrukturi, ki ljudem omogočata zadrževanje na javnem prostoru.« Medtem ko je v drugo skupino odgovorov, kaj prebivalci pogrešajo na hladilnih lokacijah, mogoče strniti mnenja vsaj dveh, ki sta denimo za Ljubljanski grad in Golovec napisala, da si ne želita novih posegov v prostor.
Zanimiv je podatek, da je starejša Ljubljančanka za hladilno lokacijo označila osrednjo tržnico, ker ima pitnik. V pogovoru je povedala, da je njena hladna lokacija za sprehajanje nabrežje Ljubljanice, saj tam pozna lokacije vseh pitnikov in se pri njih ustavlja.
Po vzoru nemške študije
Ljubljansko anketo je navdihnila nedavna študija iz nemškega mesta Bochum, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Za analizo prostorske pravičnosti pri dostopu do javnih zelenih površin v obdobjih ekstremne vročine so tako kot v Prostorožu uporabili spletno anketo participativnega informacijskega sistema za javnost (PPGIS). Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se javnost za ohlajanje zanaša na obiskovanje zelenih površin in kakšna je glede dostopa do zelenih površin okoljska pravičnost sosesk. Rezultati so pokazali, da so ljudje podobno kot v Ljubljani zaskrbljeni zaradi ekstremne vročine in da je obiskovanje javnih zelenih površin z namenom ohlajanja pogosto. Pri dostopnosti hladnih točk pa je po ugotovitvah raziskovalcev treba več pozornosti posvetiti starejšim in prebivalcem z nizkimi dohodki. Ključnega pomena je tako zagotavljanje razpoložljivih kakovostnih senčnih območij in vodnih elementov.
