Pred več kot dvema letoma in pol je v beograjskem zaporu v Padinski Skeli nasilne smrti umrl 74-letni upokojenec Stanimir Brajković. Njegovi trije sostanovalci v celici, 21-letna Srećko in Sašo ter dve leti starejši Dalibor, so ga pustili pri miru, dokler jih je zalagal s cigaretami, hrano in kavo. Ko mu je za te priboljške zmanjkalo denarja, pa se je zanj začel pekel.
Za morilce 55 let zapora
Fantje so ga zverinsko pretepali, brcali, dušili z blazino, ga silili k pitju urina pa tudi spolno napadli z metlo. Štiriinsedemdesetletni Brajković si ni upal črhniti niti besede, saj so mu od njega pol stoletja mlajši napadalci grozili s smrtjo, če bi jih izdal. Da ne bi paznikom potožil o trpinčenju in poniževanju, so ga tudi vlekli za jezik. Dva so zaradi umora v sostorilstvu obsodili na 18 let zapora, enega pa na 19 let.
Dva obsodili, tri oprostili
Niso pa bili edini, ki so se morali zagovarjati zaradi Brajkovićeve nasilne smrti. Pet zaposlenih naj bi namreč točno vedelo, kaj se je dogajalo, a so se obrnili stran in upokojencu niso pomagali. Zdravnico Vesno Sredojević so na višjem sodišču v Beogradu spoznali za krivo in ji naložili dve leti in pol zapora, vodjo izmene Slađana Kovačevića pa zaradi nevestnega dela na leto in pol zaporne kazni. Sodišče je odločilo, da sta vedela za zlorabo, a se nanjo nista odzvala. Tri druge pravosodne policiste so oprostili.
Tožilstvo je vsem petim očitalo, da so pokazali pomanjkanje empatije, pravice obsojenca pa niso ustrezno zaščitili. »Pravica do življenja se z vstopom v zapor ne konča,« je poudarila tožilka v zaključni besedi.
Lagal o izvoru poškodb
Po pisanju srbskih medijev je Stanimir zaposlenim lagal o izvoru svojih poškodb. Natvezel jim je, da je pač neroden, da je večkrat padel in se malo potolkel. En razlog je bil strah pred morebitnimi povračilnimi ukrepi mladih nasilnežev, drugi pa, da zaposlenim v zaporu pač ni več zaupal, ker so ga dotlej pustili na cedilu.
Na sodišču so slišali, da ga je zdravnica v zaporu večkrat pregledala, modric, prask in ran ni pravilno zabeležila, prav tako o njih ni obvestila nadrejenih. »Na čelu sem videla modrico, med pregledom pa našla eno staro in dve sveži poškodbi. Sam mi je povedal, da se je poškodoval pri padcu, ko mu je spodrsnilo,« je pričala.
Pazniki so ga ob poškodbi glave vpričo njegovih napadalcev (!) spraševali, ali ga kdo maltretira, a je upokojenec to zanikal.
Brajković zaradi večdnevne zlorabe ni mogel več ne hoditi ne govoriti, takrat so ga dvakrat pregledali, kaj več pa niso storili. Dan pozneje se mu je stanje tako zelo poslabšalo, da so ga premestili v drugo sobo, kjer je zaradi poškodb, izgube veliko krvi in težav z dihanjem pozno zvečer izdihnil.
Upravnik je njegovemu sinu takrat sporočil, da je Brajković umrl zaradi starosti in odpovedi srca.