Pred več kot dvema letoma in pol je v beograjskem zaporu v Padinski Skeli nasilne smrti umrl 74-letni upokojenec Stanimir Brajković. Njegovi trije sostanovalci v celici, 21-letna Srećko in Sašo ter dve leti starejši Dalibor, so ga pustili pri miru, dokler jih je zalagal s cigaretami, hrano in kavo. Ko mu je za te priboljške zmanjkalo denarja, pa se je zanj začel pekel.
Obsojeni za umor
Fantje so ga zverinsko pretepali, brcali, dušili z blazino, ga silili k pitju urina pa tudi spolno napadli z metlo. 74-letni Stanimir si ni upal črhniti niti besede, saj so mu od njega pol stoletja mlajši napadalci grozili s smrtjo, če bi jih izdal. Da ne bi paznikom potožil o trpinčenju in poniževanju, so ga tudi vlekli za jezik.
Vseeno naj bi nekaj zaposlenih točno vedelo, kaj se je dogajalo, a so pogledali stran. Postopek zoper zdravnico in štiri paznike se počasi zaključuje, mladeniče pa so zaradi umora v sostorilstvu že obsodili. Dva na 18 let zapora, enega pa na 19. Skupno so prejeli 55 let.
Tožilstvo predlagalo zapor
Na beograjskem sodišču bodo o krivdi petih zaposlenih v zaporu, zdravnice in štirih paznikov, odločali čez dobra dva tedna, poročajo srbski mediji. Tožilstvo jim očita nevestno delo s posledico smrti 74-letnega zapornika in malomarnost. Po navedbah tožilke so obtoženi pokazali pomanjkanje empatije, pravice obsojenca pa niso ustrezno zaščitili. »Pravica do življenja se z vstopom v zapor ne konča,« je poudarila v zaključni besedi. Zanje je predlagala po leto in pol zaporne kazni.
Po drugi strani so njihovi zagovorniki predlagali oprostilne sodbe. Po mnenju obrambe je za Stanimirjevo smrt kriv nefunkcionalni zaporniški sistem, ne pa posamezniki na najnižji stopnji odgovornosti. Poudarili so, da so 74-letnika namestili v zaprti del zavoda, z večkrat obsojenimi zaporniki brez kakršnih koli privilegijev.
Lagal o izvoru poškodb
Po pisanju srbskih medijev je Stanimir zaposlenim lagal o izvoru svojih poškodb. Natvezel jim je, da je pač neroden, da je večkrat padel in se malo potolkel. En razlog je bil strah pred morebitnimi povračilnimi ukrepi mladih nasilnežev, drugi pa, da zaposlenim v zaporu pač ni več zaupal, ker so ga dotlej pustili na cedilu.
Na sodišču so slišali, da ga je zdravnica v zaporu večkrat pregledala, modric, prask in ran ni pravilno zabeležila, prav tako o njih ni obvestila nadrejenih. »Na čelu sem videla modrico, med pregledom pa našla eno staro in dve sveži poškodbi. Sam mi je povedal, da se je poškodoval pri padcu, ko mu je spodrsnilo,« je pričala.
Pazniki so ga ob poškodbi glave (vpričo njegovih napadalcev!) spraševali, ali ga kdo maltretira, a je upokojenec to zanikal.
Stanimir zaradi večdnevne zlorabe ni mogel več ne hoditi ne govoriti, takrat so ga dvakrat pregledali, kaj več pa niso storili. Dan kasneje se mu je stanje tako zelo poslabšalo, da so ga premestili v drugo sobo, kjer je zaradi poškodb, izgube veliko krvi in težav z dihanjem pozno zvečer izdihnil.
Takratni upravnik je njegovemu sinu takrat sporočil, da je Stanimir umrl zaradi starosti in odpovedi srca.