Tisti, ki se bolj oklepajo prve tradicije, so v nedeljo prižgali prvo adventno svečo, kar so v posebnem sestavku obeležili na novičarskem servisu javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena in zapisali, da beseda advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. »Najbolj vidno zunanje znamenje adventnega časa so adventni venci. Običajno so okrašeni s štirimi svečami, ki po krščanski simboliki predstavljajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Verniki prvo svečo prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo prižgejo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič,« je nekaj male šole iz adventne simbolike, ki, kot vse kaže, postaja neverjetno moderna zadevščina.
Nuša Derenda se je bala parkljev
Tako bi vsaj lahko sklepali po tem, da se je čaščenja tega svetega rituala lotila celo predsednica osrednje zakonodajne institucije Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič, njeno oglašanje v medmrežni eter pa so prestregli v Siolovem novinarskem središču. »Zadnja leta postavljamo božično drevesce na prvo adventno nedeljo. Imejte lep veseli december!« je pod fotografijo, na kateri skupaj s sinovoma postavlja božično drevo, zapisala predsednica Klakočar Zupančič. Malce manj evforično je v adventni čas smuknila ljubljenka gledalcev državne televizije, ki se naslajajo nad notranjo politiko, Rosvita Pesek. Še več, med večernim pohajkovanjem po glavnem mestu republike so jo celo zmotili glasbeni vložki uvoženega pihalnega orkestra, ki so na glavnem trgu skupaj s čevapčiči dobili neodtujljivo domovinsko pravico. »Iščoč ob mraku praznično adventno vzdušje v centru Ljubljane sem na Prešercu slišala le glasne trubače. No, to ni to. Škoda,« je njena javna zabeležka ob obisku središča mesta, njen spletni odmev pa so pospremili na portalu nadlani.si in pripisali, da se je pod njeno objavo usul plaz odzivov, med katerimi so prednjačili takšni, ki tudi sami pogrešajo tisti stari advent, poln nežnih melodij, počasnih korakov in topline. No, povrhu so ji še sami v bran sklepali nekaj stavkov in jih pospremili z naslovom Misli za konec. »Včasih ne gre za glasbo. Ne za lučke. Ne za tradicijo. Gre za občutek. In Rosvita je s tremi preprostimi besedami opisala občutek, ki ga v decembru pogrešajo mnogi: To ni to,« so bili pesniško kratki in jedrnati.
Že v soboto, še preden bo prva adventna sveča zgorela do konca, prihaja v goste prvi izmed treh bradačev, ki nam prinaša darila, sveti Miklavž. Njegov prihod so še posebej slovesno napovedali v reviji Lady in zapisali, da so ga najbolj veseli otroci, ki ga vedno znova pričakujejo z nestrpnostjo, zato se jim prav ta otroška leta mnogim vtisnejo v večen spomin. Prav v ta namen so pri znanih Slovencih, kot so jih orisali, preverili, ali še ohranjajo tradicijo, ki jih je razveseljevala v njihovem otroštvu. Ena iz te množice slavnih je Nuša Derenda, ki je njihovim bralnim zanesenjakom razodela, da jo na strica Miklavža sicer vežejo zelo lepi spomini, zato pa veliko manj na njegovo spremljevalno zasedbo v pojavni obliki parkljev, saj se jih je zelo bala. »Zaklenila sem vrata stanovanja, da ne bi slučajno kateri izmed hudobnih parkljev vstopil. Mi je pa kljub temu šel v slast čokoladni ali pečeni parkelj, ki mi ga je vedno prinesel Miklavž,« je povedala pevka Derenda. Zelo hudobne narave so bili parklji še v okolici Brežic. Kot je razodela pevka in ravnateljica Glasbene šole Litija - Šmartno Brigita Šuler, so pri njih demonski spremljevalci dobrega možica celo nosili verige in z njimi rožljali. »S sestro sva se strašno bali parklja, ki je običajno spremljal Miklavža. Miklavž je bil prijazen, parkelj pa je divjal naokrog z verigo. Otroci smo bili veseli vrečke sladkarij in mandarin, včasih nam je prinesel tudi kakšno igračko. Zraven pa je bila obvezno šiba,« se je spominjala Šulerjeva.
Eva Irgl med lipicanci
Svojo šibo, ki sicer nima nobene zveze ne z adventom ne s podobami hudobcev, Miklavžem in drugimi bradači, ki bodo kolovratili naokrog v prihodnjih dneh, so zavihteli še inšpektorji, saj se po novem ukvarjajo s poostrenim nadzorom nad samooklicanimi vplivneži. Kot so predočili v Slovenskih novicah, je vlada že poleti odločila, da morajo tudi oni pri oglaševanju ali prodaji prek družbenih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja, prav tako pa so dolžni prijaviti svojo dejavnost kot vsi drugi, ki imajo status samostojnega podjetnika. Ti novi predpisi so precej močno vznejevoljili prav ženo ljubljenega predsednika vlade Tino Gaber Golob. »Sem v skupini še z okrog 160 vplivneži in to, kar se dogaja in kar spremljam, je skregano z vsako logiko,« je po poročanju Novic na enem izmed svojih komunikacijskih kanalov izpostavila Gaber-Golobova in še pridala, da imajo nekateri inšpektorji zahteve, ki so po njenem strokovnem mnenju »milo rečeno bizarne, skregane z zdravo pametjo in takih idej ni nikjer drugje na svetu«, kot se je izrazila. »Tudi sama sem morala plačati enemu ministrstvu, ker sem dala košček hrane nutriji. Najbrž edina v Sloveniji,« se je ljubiteljica favne ob Ljubljanici razhudila pred vseobčo javnostjo. Koliko in komu je morala plačati globo, malikovalka kraljestva nutrij sicer ni obelodanila, so pa popisovalci njene prigode navedli, da je najverjetneje niso oglobili mestni inšpektorji, ki bedijo nad spoštovanjem odloka, ki prepoveduje hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah, ampak najverjetneje tisti, ki bedijo nad zakonom o divjadi, saj sektor za lovstvo spada pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Tako kot Gaber-Golobova je na političnem in zasebnem parketu v povezavi z živalskim kraljestvom aktivna še ena velika dama slovenske estradne množice, Eva Irgl, in tudi njej so nekaj pozornosti namenili v taistem sredstvu javnega obveščanja, po tem, ko so zapazili njeno aktivnost na eni izmed družbenih platform. »Med lipicanci, za dušo in srce, v okolju, kjer se srečata kulturna in naravna dediščina. P. S.: Na zadnji fotografiji sem skupaj s sestro dvojčico in očetom,« je zapisala ob fotografijah in videu. Njen spletni odtis pa jih je očitno tako navdušil, da so k njenemu javljanju pripisali še svoj krajši komentar, ki pritiče njeni veličastni ljubezni do živalskega sveta. »Poleg političnega dela Irglova ohranja tudi svojo osebno strast – ljubezen do konj. Nedavno je obiskala Kobilarno Lipica, kjer je s sledilci delila fotografije in spomine iz otroštva, ko je skupaj s sestro dvojčico in očetom večkrat občudovala lipicance. S tem je pokazala svojo bolj osebno plat, ki združuje ljubezen do naravne in kulturne dediščine, ter spomnila, da za politiko vedno stoji tudi človek s svojimi vrednotami in strastmi.«
