Avstralski astronomi so ugotovili, da je bil izjemno močan radijski impulz, ki so ga sprva pripisali neznanemu pojavu, v resnici posledica elektrostatične razelektritve na opuščenem ameriškem satelitu iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Odkritje, objavljeno v znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters, na poseben način opozarja na naraščajočo grožnjo, ki jo vesoljske smeti predstavljajo za prihodnost radioastronomije.
Signal so junija 2024 zaznali z radijskim teleskopom ASKAP (Australian Square Kilometre Array Pathfinder), ki ga v Zahodni Avstraliji upravlja avstralska nacionalna znanstvena agencija CSIRO. 36 antenskih sistemov observatorija je zabeležilo radijski blisk, dolg zgolj tri nanosekunde, ki pa je bil po intenzivnosti tisočkrat močnejši od vseh ostalih virov na nebu tistega dne.
Vir iz bližine
Raziskovalna skupina z Inštituta za radioastronomijo pri Univerzi Curtin pod vodstvom Clancyja Jamesa je sprva domnevala, da gre za signale iz oddaljenih galaksij, kot so hitri radijski izbruhi ali magnetarji. Nadaljnja analiza in izračun oddaljenosti – približno 4500 kilometrov od površja Zemlje – pa sta pokazala, da vir izvira iz Zemljine orbite.
Križanje koordinat z bazami podatkov o orbitalnih objektih je kot vir potrdilo satelit z nazivom Relay 2. Gre za komunikacijski satelit ameriške vesoljske agencije Nasa, izstreljen leta 1964 za potrebe prenosa poletnih olimpijskih iger v Tokiu, ki je neaktiven že od leta 1967.
Znanstveniki so izključili možnost ponovnega delovanja satelita. Kot najverjetnejši vzrok za radijski blisk navajajo elektrostatično razelektritev. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vesoljskemu okolju naj bi se na kovinskem ohišju propadajočega satelita nabral električni naboj, ki se je sprostil v obliki iskre, podobno kot pri statični elektriki na Zemlji. Kot alternativni, vendarle pa manj verjeten scenarij, študija dopušča možnost trka mikrometeorita, ki lahko ob določenih pogojih prav tako sproži radijske emisije.
Širši problem
Incident izpostavlja širši problem orbitalnega onesnaženja. Od začetka vesoljske dobe je bilo v vesolje poslanih približno 22.000 satelitov, od katerih deluje samo še polovica. Preostali objekti ustvarjajo oblak vesoljskih smeti, ki vse pogosteje moti znanstvene instrumente.
James opozarja, da bi lahko tovrstni lažno pozitivni signali resno ovirali delo prihodnjih generacij teleskopov. Posebej ranljiv bo superobčutljivi observatorij SKA-Low, ki ga gradijo v Avstraliji in bo namenjen zaznavanju najšibkejših signalov iz zgodnjega vesolja. Uspešno delovanje bo zahtevalo implementacijo izjemno strogih in naprednih filtrov za izločanje umetnih motenj.
Mednarodna strokovna javnost ugotovitve podpira. Ralph Spencer z Univerze v Manchestru je opozoril, da so v preteklosti podobne anomalije pri opazovanjih že povzročali okvarjeni sateliti sistema GPS. Profesor James Cordes z Univerze Cornell se prav tako strinja, da je elektrostatična razelektritev najverjetnejša razlaga dogodka.
