Mednarodna skupina znanstvenikov je pod dnom Atlantskega oceana odkrila obsežen rezervoar starodavne, skorajda čisto nič slane vode, kar je prelomno dognanje, ki bi v prihodnosti lahko pomagalo pri reševanju vse hujše globalne krize pitne vode.
Odkritje, ki je bilo v znanstvenih krogih dolga leta zgolj teoretična predpostavka, je na terenu potrdila raziskovalna odprava IODP3-NSF Expedition 501. Med lanskim majem in avgustom je 40 strokovnjakov iz 13 držav preživelo 74 dni na morju južno od polotoka Cape Cod ob obali ameriške zvezne države Massachusetts. S pomočjo globokomorskega vrtanja so pod 200 metri morskega dna naleteli na 200 metrov debelo plast sedimentov, nasičenih z vodo, katere slanost je skoraj v celoti razredčena.
Z vrtanjem so na treh različnih lokacijah prinesli na površje 718 vzorcev. Analize kažejo, da se ta podvodni vodonosnik razteza na približno sto kilometrih epikontinentalnega pasu in prežema tako morske kot kopenske sedimente.
»Raznolikost okolij, iz katerih smo pridobili vzorce, nam pomaga razumeti kompleksne pogoje, ki so omogočili ujetje te vode skozi geološko zgodovino,« je pojasnil Brandon Dugan s šole za rudarstvo v Koloradu. To je prvič doslej, da je takšen podvodni sistem dokumentiran in fizično vzorčen, kar odpira vrata za pionirske kemične in mikrobiološke analize.
Od 20.000 do 250.000 let
Starost ujetega vodnega vira ostaja predmet nadaljnjih raziskav, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da je voda tam ujeta že od 20.000 do celo 450.000 let. Ena izmed vodilnih hipotez predvideva, da je voda v podzemlje pronicala med zadnjo ledeno dobo, ko je bila gladina morja približno 100 metrov nižja kot danes. Druga teorija dopušča možnost, da voda izvira iz časa, ko so območje prekrivali obsežni celinski ledeniki ali ledeniška jezera.
Rebecca Robinson z Univerze Rhode Island je poudarila, da bo natančno datiranje te podzemne vode ključna naloga v prihodnjih mesecih. To bo nujen korak pred kakršno koli resno oceno o skupnem volumnu razpoložljive vode na širšem območju. Skupaj z vodo znanstveniki pričakujejo tudi odkritje edinstvenih mikrobnih skupnosti, katerih metabolizem in značilnosti še niso znani.
Širitev iskanja
Čeprav odkritje vzbuja upe v luči vse večjega pomanjkanja vode – Združeni narodi opozarjajo, da se s tem vsaj občasno sooča že skoraj polovica svetovnega prebivalstva –, pa komercialna raba ni predvidena v bližnji prihodnosti. Voda v tem atlantskem vodonosniku ni popolnoma sladka, kar pomeni, da bi bila pred uporabo v kmetijstvu ali za pitje potrebna obdelava. Vendar pa bi bili stroški razsoljevanja precej nižji in energetsko manj zahtevni kot pri klasični obdelavi morske vode.
Raziskovalne ekipe že načrtujejo širitev iskanja na druge epikontinentalne pasove po svetu in primerjavo zbranih geoloških vzorcev s podnebnimi modeli iz obdobja zadnjega umika ledenikov. Laboratorijske analize na kopnem, ki že potekajo, naj bi v prihodnjih mesecih prinesle prve rezultate radiokarbonskega datiranja in celovite mikrobiološke profile.
