Predstavljajte si, da bi lahko z eno samo čudežno tabletko ali s posebnimi mentalnimi vajami čez noč odklenili fotografski spomin, hipno učenje tujih jezikov ali celo telekinezo. Zveni kot scenarij iz hollywoodske uspešnice Lucy s Scarlett Johansson ali filma Vsemogočni. Oba filma namreč temeljita na eni najbolj trdovratnih urbanih legend v zgodovini človeštva: trditvi, da ljudje povprečno uporabljamo zgolj skromno desetino svojih možganov, preostalih 90 odstotkov kognitivnega potenciala pa brezdelno čaka na boljše čase.
Toda imamo slabo (in hkrati odlično) novico: ta mit je stoodstotno neresničen.
Ljudje obožujemo idejo o neizkoriščenem potencialu. Če nam v življenju ne gre vse po maslu ali če nenehno pozabljamo, kje smo pustili ključe, se je prijetno tolažiti z mislijo: Ah, moji možgani preprosto še ne delujejo s polno paro. Ta ideja je hkrati izjemna zlata jama za prodajalce čudežnih prehranskih dopolnil, motivacijske govornike in guruje za samopomoč.
Zgodovinske korenine mita pogosto napačno pripisujejo Albertu Einsteinu (ki naj bi z njim pojasnjeval svojo genialnost, čeprav v njegovem arhivu ni nobenega zapisa o tem). V resnici je zrasel iz napačne interpretacije besed očeta ameriške psihologije Williama Jamesa, ki je leta 1907 zapisal, da izkoriščamo majhen del svojih potencialnih duševnih virov. Številko 10 odstotkov pa je dokončno populariziral Lowell Thomas leta 1936 v predgovoru svetovne uspešnice Dala Carnegieja Kako si pridobiš prijatelje.
Kaj pravi resnična znanost?
Sodobna nevroznanost je s pomočjo slikovnih tehnik, kot sta funkcionalna magnetna resonanca (fMRI) in pozitronska emisijska tomografija (PET), to teorijo povsem raztreščila. Možganski skenerji jasno kažejo, da so med opravljanjem vsakdanjih nalog – in celo med spanjem – aktivni skoraj vsi deli možganov.
Ugledni nevrolog dr. Barry Gordon z medicinske fakultete Johnsa Hopkinsa je ta mit označil za absurden. Njegov citat pogosto navajajo vodilne znanstvene publikacije: »Uporabljamo praktično vsak del možganov, večina možganov pa je aktivna skoraj ves čas.« Te besede denimo povzema tudi priljubljeni portal Psychology Today.
Tudi na domačih tleh slovenski strokovnjaki opozarjajo na nesmiselnost te trditve. Na portalu dekodiraj.si, ki se ukvarja z analizo medijskih manipulacij, so zapisali: »Medicinska in biološka stroka sta že zdavnaj ob pomoči sodobnih slikovnih tehnologij neizpodbitno dokazali, da je trditev popoln nesmisel – človek neprestano uporablja domala vse dele možganov, saj imajo vsi svojo nezamenljivo funkcijo.«
Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA v svojih poljudnoznanstvenih zapisih prav tako poudarja, da v možganih ni prostora za lene predele: »Resnica je, da uporabljamo celotne možgane: ni rezervnega živčnega tkiva, ki bi čakalo, da mu dodelimo nalogo. Pravzaprav bi bilo celo škodljivo, če bi vsi nevroni prožili svoje signale naenkrat.«
Evolucijski kronski dokaz
Če vas skenerji ne prepričajo, pomislite na preprosto biologijo. Človeški možgani tehtajo približno dva odstotka celotne telesne mase, vendar porabijo neverjetnih 20 odstotkov vse telesne energije oziroma kalorij.
Z evolucijskega vidika bi bilo povsem nesmiselno, da bi narava tisoče let razvijala in energetsko vzdrževala tako potraten organ, če bi devet desetin njegove kapacitete zgolj brezdelno stalo v vrsti, če tako rečemo. Narava je izjemno varčna. Deli telesa, ki jih ne uporabljamo, skozi generacije zakrnijo. Poleg tega nevrologi dobro vedo, da že najmanjša poškodba možganov (na primer zaradi kapi ali udarca) pusti hude posledice na govoru, gibanju ali osebnosti. Če bi bila večina možganov neaktivna, poškodbe teh spečih predelov ne bi imele nikakršnega vpliva na naše delovanje.
***
Naslednjič, ko vam bo nekdo poskušal prodati drag tečaj za aktivacijo spečih možganskih celic, se samo nasmehnite. Svoje možgane že zdaj uporabljate v celoti. Skrivnost večje kognitivne uspešnosti namreč ne tiči v odklepanju skritih soban, temveč v tem, kako dobro skrbite za obstoječe, predvsem s kakovostnim spancem, telesno aktivnostjo in nenehnim učenjem.
Uživajte v preostanku dneva in ne pozabite – vaši možgani prav zdaj delajo s polno paro, ko predelujejo te vrstice.
