Kupili ste knjigo, jo pospravili na knjižno polico – in nekega dne ugotovili, da so ji izginile vse strani? Verjetno se strinjamo, da takšnega dogodka ne bi uvrščali med normalne niti običajne pojave. Se pa prav to povsem običajno dogaja kupcem nekaterih videoiger. Ko založniki ocenijo, da vzdrževanje strežnikov, ki so potrebni za delovanje igre, ni več rentabilno, jih ugasnejo. Igre, za katere so igralci plačali, pa preprosto izginejo.
Kljub relativni pogostosti takšnih pojavov se medtem že širi zavedanje, da to vseeno ni normalno. Na obzorju pa so tudi prvi regulativni ukrepi, ki bi prepovedali to sporno prakso igričarske industrije.
Najglasnejši borci proti izbrisu kupljenih iger so člani gibanja Stop Killing Games (Nehajte ubijati igre). To je leta 2024 zagnal ameriški youtuber Ross Scott. Januarja letos so člani gibanja evropski komisiji predali peticijo s skoraj 1,3 milijona podpisov za končanje te sporne prakse. Aprila je sledila javna obravnava v evropskem parlamentu. Komisija mora na pobudo odgovoriti do 27. julija.
Neuporabne igre
Kaplja čez rob je bila odločitev francoskega založnika Ubisoft, ki je leta 2024 ugasnil spletno dirkalno igro The Crew. Igra je v svojem življenjskem ciklu privabila več kot 12 milijonov igralcev. Ubisoft je ustavitev utemeljil s tehničnimi in licenčnimi omejitvami.
Za marsikaterega igralca je bila ta odločitev hud udarec. Niso izgubili zgolj svojega hobija, prevzel jih je tudi občutek, da so bili opeharjeni. Jedro problema ni, da je Ubisoft prenehal podpirati igro. Težava je, da so jo naredili popolnoma neuporabno – brez povračila denarja in brez vnaprejšnjega opozorila ob nakupu.
Problem je hujši od tega, kar smo si lahko nekoč predstavljali. Medtem ko sem sam že pred leti sklenil pogodbo s hudičem in v zameno za prazne police in predale začel kupovati digitalne različice iger, imam znance, ki še vedno stavijo na fizične nosilce. Njihova teorija je bila enostavna in po svoje logična. »Ko bodo spletne prodajalne iger ugasnile svoje strežnike, boste vsi z digitalnimi igrami ostali brez njih, jaz pa bom vzel svoj plošček, ga vstavil v računalnik ali konzolo in veselo igral še čez 20 let in več,« se je glasil običajni argument.
Industrija se brani
Lepo in prav, a vmes so se zgodile nove spremembe. Zaradi domnevnega varovanja avtorskih pravic mnoge igre danes zahtevajo povezavo s spletom oziroma s strežnikom, da sploh omogočajo igranje. Potem so tu še številne večigralske spletne igre, ki že v osnovi delujejo zgolj prek strežnikov, na katerih se igralci srečujejo.
Dilema z novimi prijemi je še podkrepila razpravo o lastništvu videoiger. Ubisoft se je v primeru tožbe v Kaliforniji odzval s pojasnilom, da kupci z nakupom pridobijo le licenco za uporabo igre, ne pa lastništvo igre za nedoločen čas. To stališče ni novo. Je tudi razlog, zakaj smo nekoč lahko od podjetij zahtevali nov fizični nosilec kupljene igre, če se je naš obstoječi poškodoval. Tudi tedaj nismo bili lastniki konkretnega CD-ja ali DVD-ja, temveč pravice do igranja igre. Ker smo pravico do igre še imeli, čeprav smo uničili nosilec, smo bili upravičeni do novega nosilca. Seveda ob plačilu poštnega stroška in stroška novega nosilca.
Če so šli založniki videoiger zaradi licenčne pogodbe nekoč kupcem na roko, imajo danes mnogo manj posluha. Organizacija Video Games Europe, ki zastopa številne velike založnike, zagovarja pravico do ugasnitve strežnikov. Opozarja tudi, da bi nekatere zahteve kampanje Stop Killing Games bistveno podražile razvoj iger, ki temeljijo na spletni izkušnji.
Scott in njegovi somišljeniki od podjetij ne zahtevajo, naj strežnike vzdržujejo večno. Zahtevajo le, da ob ukinitvi podpore ravnajo »odgovorno« – da igro posodobijo tako, da deluje brez spleta, ali da izdajo orodja, ki omogočijo igralcem, da jo sami vzdržujejo.
Ne gre za nezaslišane zahteve. Ironično vzporedno z legalnimi strežniki iger potekajo številni piratski strežniki, ki omogočajo igranje piratskih kopij spletnih iger. Tudi sicer kritiki praks, da se igre avtorsko zaščitijo z obvezno povezavo prek spleta, opozarjajo, da je danes pogosto boljša uporabniška izkušnja, če igro »ukradete«, saj takrat ni težav z nujno povezavo s strežnikom in trajno podporo založnikov. Prav to naj bi bil pomemben kazalnik zgrešenosti trenutne politike založnikov. Evropski in tudi tuji potrošniki zdaj čakajo na odločitev evropske komisije. x
