Predstavljajte si, da si za kosilo privoščite gobovo juho, nato pa nenadoma opazite, da po vaši mizi korakajo drobceni ljudje. Nekateri so veliki komaj za prst, drugi nekoliko večji. Morda se sprehajajo po sobi, plezajo po pohištvu ali se zbirajo v skupinah. Prizor bi bil kot iz pravljice o palčkih, le da bi se človeku zdel povsem resničen. Prav takšne izkušnje so v različnih delih sveta opisovali ljudje, ki so zaužili določene vrste gob.
Pojav je tako nenavaden, da je pritegnil pozornost znanstvenikov, ki poskušajo ugotoviti, zakaj se ljudem po zaužitju nekaterih gob prikazujejo prav majhne človeške postave. Takšnim prividom pravijo liliputanske halucinacije. Ime so dobile po Liliputu, deželi drobcenih ljudi iz znamenitih Guliverjevih potovanj Jonathana Swifta.
Goba, ki je lahko tudi na jedilniku
Posebno pozornost raziskovalcev je pritegnila vrsta Lanmaoa asiatica, ki raste v nekaterih delih Azije, med drugim na Kitajskem. Na prvi pogled je precej običajna goba iz skupine gobanov, s klobukom rjavkastih odtenkov in čvrstim betom. V kitajski pokrajini Junan jo domačini poznajo kot užitno gobo, vendar le, če je ustrezno pripravljena. Ob nezadostnem kuhanju lahko povzroči zastrupitev, ki jo spremljajo tudi izrazite vidne halucinacije.
Zanimivo je, da ljudje ne opisujejo zgolj nenavadnih barv ali popačenih predmetov, temveč pogosto prav drobne človeške figure. Nekateri pripovedujejo o majhnih ljudeh, ki hodijo po prostoru, drugi o skupinah figur, ki se premikajo po pohištvu. Takšni prizori seveda niso resnični, vendar jih lahko prizadeti doživljajo zelo prepričljivo. Zastrupitev lahko spremljajo tudi drugi simptomi, zato ne gre za neškodljivo ali predvidljivo, pač pa za zelo nevarno izkušnjo.
Od tržnice do laboratorija
O nenavadnih učinkih gob je v tem mesecu poročal znanstveni portal ScienceDaily, ki je predstavil raziskavo ameriških znanstvenikov Colina Domnauerja in Bryna Dentingerja z Univerze v Utahu. Raziskovalca sta izsledke objavila v znanstveni reviji Mycologia. Z analizo DNK sta potrdila, da so gobe, ki na Kitajskem in Filipinih povzročajo podobne privide drobcenih ljudi, pripadnice iste vrste, Lanmaoa asiatica. Še vedno pa ostaja skrivnost, katera snov povzroča tako nenavadne halucinacije.
Pri raziskovanju se je Domnauer odpravil tudi na Kitajsko, kjer je zbiral primerke gob in se pogovarjal z ljudmi, ki jih poznajo iz vsakdanjega življenja. Vzorce so nato analizirali v laboratoriju.
Pomembno vprašanje je bilo, ali za učinke odgovarja katera od že znanih halucinogenih snovi. Toda raziskovalci doslej niso potrdili, da bi jih povzročal psilocibin, ki ga povezujemo z nekaterimi drugimi psihoaktivnimi gobami. To odpira možnost, da gre za drugačno, še nepojasnjeno kemično delovanje. Katera spojina je odgovorna za značilne privide, ostaja predmet raziskav.
Majhni ljudje tudi v drugih zgodbah
Še bolj nenavadno je, da se opisi drobnih človeških figur pojavljajo v poročilih iz različnih okolij. Podobne halucinacije so bile opisane tudi zunaj Kitajske, čeprav ni nujno, da jih povsod povzročajo iste gobe ali enake snovi. Prav ta podobnost je raziskovalce spodbudila k razmišljanju, ali določene snovi v možganih sprožijo posebej značilne vidne predstave.
Zakaj bi človek videl ravno majhne ljudi in ne, denimo, velikanskih živali ali nenavadnih geometrijskih vzorcev? Morda ogromnih pralnih strojev ali letečih tort? Zakaj ravno mini človečki? Zanesljivega odgovora še ni. Znanstveniki morajo najprej ugotoviti, katere spojine so odgovorne za učinke, nato pa še, kako vplivajo na delovanje možganov.
Liliputanske halucinacije sicer niso povezane izključno z gobami. V medicinski literaturi so opisane tudi pri nekaterih nevroloških in drugih zdravstvenih stanjih. To pomeni, da imajo lahko različne vzroke.
Pravljica, ki je ne bi želeli doživeti
Zgodba o gobah, po katerih se prikazujejo drobceni ljudje, zveni skoraj zabavno. Toda raziskovalci opozarjajo, da lahko nepravilno pripravljene ali napačno določene gobe povzročijo zelo resne zdravstvene težave. Tudi dejstvo, da je neka vrsta v določenem okolju tradicionalno uporabljena v prehrani, še ne pomeni, da jo je varno nabirati ali pripravljati brez ustreznega znanja. Za znanstvenike so te gobe zanimive predvsem zato, ker bi lahko razkrile doslej neznane načine, kako kemične snovi vplivajo na človekovo zaznavanje. In čeprav bi bilo srečanje z drobnimi človečki morda zanimivo, je precej bolje, da jih občudujemo na knjižnih straneh kot po zaužitem krožniku gobove juhe. N
