Nekoč bi lahko po našem planetu korakala žival, ki ji za preživetje ne bi bilo treba pojesti toliko hrane kot danes, saj bi lahko del energije pridobivala neposredno iz sončne svetlobe. Podobno kot rastline, ki s fotosintezo izkoriščajo svetlobo za proizvodnjo organskih snovi. Zamisel se sliši kot prizor iz znanstvenofantastičnega filma, toda japonski znanstveniki so naredili majhen, a pomemben korak v tej smeri. Ustvarili so namreč laboratorijske celice, ki vsebujejo genski material tako živalskega kot rastlinskemu svetu sorodnega organizma.

Kot je pred dnevi poročal japonski časnik The Japan Times, je raziskovalcem Univerze v Tokiu in njihovim sodelavcem uspelo ustvariti tako imenovane celice planimal. Ime je nastalo iz angleških besed plant (rastlina) in animal (žival), kar lepo ponazarja njihovo nenavadno naravo.

Gre za celice, v katerih so znanstveniki združili genski material živalskih celic in enocelične rdeče alge. Rezultati raziskave, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature Communications, predstavljajo pomemben dosežek na področju sintetične biologije, vede, ki poskuša z načrtnim spreminjanjem bioloških sistemov ustvarjati nove lastnosti živih celic.

Dva različna svetova v eni celici

Rastline in živali se na prvi pogled močno razlikujejo, vendar so njihovi osnovni gradniki podobni. Oboje sestavljajo celice z genskim materialom, ki vsebuje navodila za njihovo delovanje. Ključna razlika je v načinu pridobivanja energije in hranil. Rastline in alge s pomočjo fotosinteze izkoriščajo sončno svetlobo, živali pa energijo pridobivajo iz hrane. Čeprav imajo živalske celice številne podobne osnovne mehanizme kot rastlinske, same ne morejo izvajati fotosinteze.

Japonski raziskovalci so zato poskušali združiti dva biološko zelo različna sistema. Uporabili so enocelično rdečo algo Cyanidioschyzon merolae, ki je zaradi svoje preproste zgradbe in razmeroma majhnega genoma posebej primerna za laboratorijske raziskave.

Zeleno obarvani deli prikazujejo genski material alge, ki so ga japonski znanstveniki vključili v kromosome živalskih celic. / Foto: Sachihiro Matsunaga/university Of Tokyo

Zeleno obarvani deli prikazujejo genski material alge, ki so ga japonski znanstveniki vključili v kromosome živalskih celic. / Foto: Sačihiro Matsunaga/Univerza v Tokiju

Najprej so pripravili celice alge, nato pa jih združili z živalskimi celicami. Najpomembnejši dosežek ni bilo zgolj začasno sobivanje dveh vrst celic, temveč to, da so lahko v nastalih hibridnih celicah ohranili velik del  genskega materiala alge. To je pomembno, saj se pri podobnih poskusih tuji kromosomi pogosto izgubijo, ko se celice delijo. Tokrat pa so raziskovalci pokazali, da lahko genski material alge ostane prisoten tudi v naslednjih generacijah laboratorijskih celic.

Živali, ki bi živele od sonca?

Ob tem se hitro pojavi vprašanje, ali bomo nekoč lahko ustvarili živali, ki bodo podobno kot rastline izkoriščale sončno svetlobo. Do takšnega podviga je seveda še zelo daleč. Novo ustvarjene celice namreč ne izvajajo fotosinteze. Čeprav vsebujejo algni genski material, večina genov, potrebnih za delovanje algnega sistema, v živalskem celičnem okolju še ni ustrezno aktivna. Poleg tega fotosinteza ni odvisna samo od posameznih genov. Potrebuje tudi zapleteno celično zgradbo, predvsem kloroplaste, v katerih potekajo procesi pretvarjanja svetlobne energije v kemično. Prenos genske informacije je zato le eden izmed številnih korakov, ki bi bili potrebni za ustvarjanje resnično fotosintetske živalske celice. Kljub temu raziskovalci menijo, da bi lahko njihovo delo odprlo nove možnosti za proučevanje povezav med različnimi oblikami življenja.

Narava je nekaj podobnega že poskusila

Zamisel o povezovanju živalskih organizmov s fotosintezo sicer ni povsem nova. Narava je v milijonih let evolucije razvila nekaj presenetljivih rešitev. Med najbolj znanimi primeri so morski polži iz rodu Elysia, ki se prehranjujejo z algami in lahko v svojih celicah nekaj časa ohranjajo njihove kloroplaste. Ti jim omogočajo izkoriščanje sončne svetlobe, čeprav polži sami niso rastline.

Podobno nekateri koralnjaki živijo v tesnem sožitju z mikroskopskimi algami. Alge s fotosintezo proizvajajo organske snovi, ki jih deloma predajajo gostitelju, v zameno pa dobijo zaščiten življenjski prostor in hranila.

Japonskim raziskovalcem je uspelo združiti genski material enocelične alge in živalske celice. Nastale hibridne celice so poimenovali planimal. / Foto: Sachihiro Matsunaga/University of Tokyo / Foto: Sachihiro Matsunaga/university Of Tokyo

Japonskim raziskovalcem je uspelo združiti genski material enocelične alge in živalske celice. Nastale hibridne celice so poimenovali planimal. / Foto: Sačihiro Matsunaga/Univerza v Tokiju

Toda v teh primerih gre za sodelovanje različnih organizmov oziroma za začasno ohranjanje celičnih struktur, ne pa za enak način vključevanja algnega genskega materiala, kakršnega so razvili japonski raziskovalci.

Prav zato je njihovo odkritje zanimivo tudi z evolucijskega vidika. Domnevajo namreč, da so kloroplasti v rastlinskih celicah nastali pred več kot milijardo let, ko je predniška evkariontska celica sprejela fotosintetsko bakterijo. Namesto da bi jo prebavila, se je med njima razvilo trajno sodelovanje, ki je sčasoma privedlo do nastanka novega celičnega organela.

Japonski poskus seveda ne ponavlja tega evolucijskega dogodka, vendar raziskovalcem omogoča, da v laboratoriju proučujejo nekatere ovire pri združevanju zelo različnih bioloških sistemov.

Kaj nam lahko prinese odkritje?

Možnosti uporabe takšnih raziskav so za zdaj predvsem dolgoročne. Znanstveniki si obetajo boljše razumevanje delovanja genov, celične evolucije in načinov, kako lahko v celice vključujemo nove biološke funkcije. V prihodnosti bi lahko takšno znanje pomagalo pri razvoju novih biotehnoloških postopkov, proizvodnji koristnih snovi ali ustvarjanju celic z lastnostmi, ki jih v naravi običajno ne najdemo skupaj.

Kako trdne so pravzaprav meje med različnimi oblikami življenja? Narava nam je že večkrat pokazala, da evolucija ne pozna vedno ostrih ločnic. Organizmi sodelujejo, si izmenjujejo snovi in včasih celo prevzemajo genski material drugih živih bitij. Japonski znanstveniki so zdaj pokazali, da lahko nekatere takšne procese začnemo raziskovati tudi z načrtnim združevanjem zelo različnih celic.

Priporočamo