Balonček umetne inteligence je v ZDA začel puščati že pred razkritjem škandala o odnosu zdaj že nekdanjega šefa Nvidie Jensena Huanga z domnevno kitajsko vohunko Alice Huang. Odhod Jensena Huanga iz podjetja pa bi lahko razmere za ameriška podjetja, ki razvijajo UI, še poslabšal. Da bi to razumeli, je treba najprej razumeti, kakšno vlogo v tem sektorju igra Nvidia, predvsem pa, kakšno vlogo je imel sam Huang.

O Nvidii se sicer pogosto govori kot o proizvajalcu grafičnih kartic. Tudi tistih, ki so najbolj zaželene za podatkovne centre, ki poganjajo umetno inteligenco. Opis ni povsem točen. Nvidia namreč nima lastnih tovarn za množično proizvodnjo čipov. Je predvsem podjetje, ki s specializirano programsko opremo podjetij Synopsys in Cadence načrtuje mrežo tranzistorjev oziroma drobnih elektronskih stikal, iz katerih je sestavljen grafični procesor. Ko je načrt za čip večkrat preverjen s simulacijami, ga pošljejo v proizvodnjo.

Proizvodnja čipa

Osnova za proizvodnjo čipa je kremen, iz katerega v industrijskih postopkih pridobijo silicij in ga prečistijo do izjemno visoke čistosti. Tega stalijo, nato pa iz taline izvlečejo velike monokristalne valje. Podjetji, kot sta japonska Shin-Etsu in SUMCO, jih narežeta na tanke silicijeve rezine s premerom 300 milimetrov in zgladita njihove površine. Rezine pri Nvidiinih naročilih najpogosteje odpotujejo v tovarne tajvanskega TSMC, največjega pogodbenega proizvajalca čipov na svetu.

TSMC v izjemno čistih prostorih načrtovano vezje na rezino izriše s svetlobo. Pri najnaprednejših čipih uporabljajo tehnologijo, imenovano ekstremna ultravijolična litografija (EUV). Edini komercialni proizvajalec strojev, ki omogočajo to tehnologijo, je nizozemski ASML. Njegovi stroji z laserji segrevajo kapljice staljenega kositra v plazmo, ki oddaja svetlobo z zelo kratko valovno dolžino 13,5 nanometra. Posebna ogledala nemškega podjetja Carl Zeiss jo usmerijo na rezino, prevlečeno s svetlobno občutljivim materialom. Sledijo jedkanje, nanašanje novih plasti in čiščenje. Različni postopki se ponovijo več stokrat. Opremo zanje dobavljajo tudi podjetja Lam Research in Applied Materials (obe iz ZDA) ter Tokyo Electron. Izdelava čipov na silicijevi rezini v tovarni traja približno tri mesece, pri najnaprednejših čipih pa lahko tudi dlje.

Grafične čipe načrtujejo tudi druga podjetja, kot sta Broadcom in AMD. Kljub temu je vloga Nvidie pri napihovanju balončka umetne inteligence edinstvena.

Procesor potrebuje tudi zelo hiter pomnilnik, imenovan HBM. Izdelujejo ga le tri podjetja na svetu: južnokorejska SK Hynix in Samsung ter ameriški Micron. Sestavljen je iz več pomnilniških plasti, zloženih navpično – kot nadstropja nebotičnika in povezanih z drobnimi električnimi vodi.

Pakiranje sestavnih delov v enoten izdelek

Nato sledi napredno pakiranje sestavnih delov v enoten končni izdelek. To je sicer eno največjih ozkih grl industrije. TSMC poveže procesorska jedra in pomnilnik prek posebnega vmesnega silicijevega sloja, ki omogoča hiter prenos podatkov med njimi. Zapakirani procesorski modul nato vgradijo na tiskano vezje skupaj z drugimi komponentami, to pa v strežniške sisteme. To počnejo predvsem tajvanska podjetja Foxconn, Quanta in Wistron ter ameriški Supermicro. Več grafičnih procesorjev med seboj povezuje Nvidiina tehnologija NVLink.

Po električnih, funkcionalnih in obremenitvenih testih strežniški sistemi odpotujejo v podatkovne centre podjetij, kot so Microsoft, Google, Meta in Amazon. Tam jih združijo v velike računalniške gruče, ki poganjajo učenje in delovanje umetne inteligence. Za omrežno povezovanje skrbita tudi Nvidiini tehnologiji InfiniBand in Ethernet, ki temeljita na tehnologijah nekdanjega izraelskega podjetja Mellanox. Tega je Nvidia prevzela leta 2020.

Vloga Jensena Huanga

Nvidia je torej pomemben, a po drugi strani le eden od členov v zelo obsežni dobavni verigi proizvodnje strojne in programske opreme, potrebne za delovanje podatkovnih centrov. Grafične čipe načrtujejo tudi druga podjetja, kot sta Broadcom in AMD. Kljub temu je vloga Nvidie pri napihovanju balončka umetne inteligence edinstvena.

Razlog je prav Jensen Huang. Ta naj bi bil arhitekt izjemno obsežnega mehanizma krožnega financiranja, v okviru katerega Nvidia vlaga ali posoja denar razvijalcem umetne inteligence oziroma podjetjem, ki gradijo in upravljajo podatkovne centre. Slednja kupujejo Nvidiine strežniške sisteme in tako ohranjajo stalno povpraševanje ter visoke cene, hkrati pa napihujejo tudi vrednost Nvidiinih delnic.

Na krožno financiranje izvedenci opozarjajo že več let, da se to dogaja, pa je pred kratkim razkril tudi Wall Street Journal. Ta je hkrati razkril, da je bila Huangova (začasna) naslednica Colette Kress velika kritičarka krožnega financiranja. To je tudi razlog za pozive po Huangovi vrnitvi.

Priporočamo