Gledanje filma pogosto razumemo kot sproščanje, med katerim lahko za nekaj časa izklopimo misli. Toda naši možgani so med spremljanjem dogajanja zelo dejavni, saj neprestano obdelujejo vizualne informacije in jih povezujejo v smiselno celoto. To ugotavlja raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Neuroscience, v kateri je mednarodna skupina raziskovalcev proučevala možgansko aktivnost in premikanje oči pri ljudeh in dveh makakih.

Kot poroča 404Media, so raziskovalci pod vodstvom Vinaya Raghavana s City Collegea of New York udeležencem namestili elektrode za merjenje električne aktivnosti možganov z elektroencefalografijo (EEG) ter spremljali njihove očesne gibe.

Prva skupina sodelujočih, ki so jo tvorili izključno ljudje, je gledala odlomke različnih filmov, med njimi Whiplash in Ljubezen na prvo bolezen. Druga skupina, ki sta jo poleg ljudi tvorila še dva makaka z elektrodami v lobanji, pa si je ogledala krajše posnetke. Med njimi tudi desetminutne odlomke animiranega filma Jaz, baraba v angleščini in madžarščini.

»Vid primatov temelji na premikanju oči, s katerim zajemamo informacije iz okolice, vendar ostaja skrivnost, kako možgani povezujejo višje pomene med temi posameznimi 'posnetki',« so zapisali raziskovalci. Njihovi izsledki kažejo, da vizualno zaznavanje ni zgolj zaporedje neodvisnih trenutkov, temveč neprekinjen proces.

Pomembno je tudi, kaj je v prizoru novega

Raziskava je pokazala, da se možgani posebej odzivajo na tako imenovano semantično novost, torej na nove pomenske ali konceptualne informacije, ki se pojavijo med predvajanjem videoposnetka. Raziskovalci so ta pojav povezali z vzorci kratkih obdobij, v katerih pogled obstane na določenem delu prizora, preden se premakne drugam.

Pri obdelavi novih informacij po ugotovitvah raziskovalcev ne sodelujejo le možganska področja, neposredno povezana z vidom, temveč tudi številna druga. To kaže, da razumevanje dogajanja na zaslonu zahteva širše sodelovanje možganov, ki posamezne vizualne informacije sproti povezujejo s predhodnim znanjem in pričakovanji.

»Rezultati postavljajo pod vprašaj tradicionalne modele vida, ki posamezne fiksacije obravnavajo kot neodvisne posnetke, ter poudarjajo pomen časovne dinamike očesnih gibov in napovedovalne narave vizualnega procesiranja,« so sklenili avtorji raziskave. Kaj sta o posnetkih mislila makaka? Tega iz raziskave ni mogoče ugotoviti, pravijo pri 404Media.

Priporočamo