Ko so leta 43 našega štetja rimske legije prestopile Rokavski preliv in se izkrcale na britanskih tleh, se je začelo novo poglavje zgodovine otoka. Cesar Klavdij je dobil priložnost za veliko vojaško zmagoslavje, Britanija pa je za več stoletij prišla pod rimsko oblast. Pri vsem tem je imel pomembno vlogo vladar z imenom Verica, ki je po izgubi oblasti v Britaniji pobegnil v Rim in pomoč poiskal pri cesarju Klavdiju. Zgodovinarji so ga doslej poznali kot kralja, nove raziskave pa nakazujejo, da bi lahko šlo v resnici za kraljico.
Takšno možnost je predstavil britanski arheolog Miles Russell z Univerze Bournemouth. Njegova teorija, o kateri je pred dnevi poročal tudi britanski časnik The Guardian, postavlja pod vprašaj dolgo uveljavljeno predstavo o enem najpomembnejših britanskih vladarjev železne dobe.
Kralj, ki je izgubil prestol
Verica je v prvi polovici prvega stoletja našega štetja vladal ljudstvu Atrebatov na jugu današnje Anglije, predvsem na območju današnjih grofij Hampshire in West Sussex. Šlo je za čas, ko so bila britanska plemena razdeljena med različne vladarje, Rim pa je vse bolj posegal v njihova medsebojna razmerja.
Okoli leta 40 je Verica izgubil oblast. Izgnal naj bi ga Karatak, eden od najvplivnejših britanskih voditeljev tistega časa. Poraženi vladar je zato poiskal zatočišče pri rimskem cesarju Klavdiju. Tri leta pozneje so rimske legije krenile nad Britanijo.
Antični zgodovinar Kasij Dion je prošnjo Verice za pomoč povezal s Klavdijevo odločitvijo za vojaški pohod. Rim je imel sicer za osvojitev Britanije tudi druge politične in gospodarske razloge, toda izgnani britanski vladar mu je ponudil priročen povod za posredovanje. Miles Russell zdaj opozarja, da bi lahko bila ta zgodba precej drugačna, kot smo si jo predstavljali.
Skrivnost ene same črke
Prvi namig se skriva že v imenu. Verica (njegovo ime se izgovori Verika) se končuje na črko a, podobno kot imeni znanih britanskih vladaric Boudica in Cartimandua. To samo po sebi seveda še ne dokazuje ničesar, saj pravila poimenovanja pred dva tisoč leti niso bila enaka današnjim. Toda Russell meni, da bi morali ime obravnavati kot enega od namigov, ne pa samoumevno predpostavljati, da je pripadalo moškemu.
Še zanimivejši so kovanci, ki jih je dal kovati Verica. Na njih se pojavlja latinska beseda rex, ki jo običajno prevajamo kot kralj. Prav ta napis je dolgo veljal za enega od dokazov, da je bil vladar moškega spola. Arheolog Miles Russell pa opozarja, da so Rimljani vladarski naziv lahko uporabljali tudi za ženske vladarice. Kot primer navaja Kleopatro, egiptovsko kraljico, ki je imela v rimskem svetu položaj monarhinje.
Na nekaterih kovancih je upodobljena tudi vitka postava na konju s sulico. Arheolog meni, da bi lahko šlo za žensko figuro, saj je po njegovem mnenju upodobljena z ženskimi telesnimi značilnostmi. Če ima prav, bi to pomenilo, da se je Verica na svojih kovancih morda predstavljala kot vladarica. Dodatno vprašanje odpira kratica COM F, ki se pojavlja na kovancih in jo običajno razlagajo kot oznako za Komijevega sina. Russell dopušča možnost, da bi se lahko nanašala tudi na Komijevo hčer.
So zgodovinarji spregledali žensko?
Zakaj bi torej Verico skoraj dva tisoč let obravnavali kot moškega? Miles Russell meni, da je na takšno razumevanje vplival tudi pogled zgodovinarjev 19. stoletja, ki so politično in vojaško oblast v starodavnih družbah praviloma povezovali z moškimi. Toda Britanija železne dobe je poznala tudi mogočne ženske. Najslavnejša med njimi je Boudica, ki je leta 60 oziroma 61 vodila upor proti rimski oblasti. Cartimandua, vladarica Brigantov, pa je bila pomembna politična zaveznica Rima.
Če je bila Verica res ženska, bi to pomenilo, da je imela ena najzgodnejših britanskih vladaric izjemen vpliv na dogodke, ki so odločilno zaznamovali zgodovino otoka. Russell celo meni, da bi lahko Verica Rimljanom ponudila dragocene informacije o političnih razmerah in pomoč pri načrtovanju vojaškega posega. Njen izgon bi tako postal več kot zgolj priročen izgovor za invazijo.
Vsi niso prepričani
Drugi strokovnjaki opozarjajo, da so podobe na kovancih pogosto stilizirane in da iz njih ni mogoče zanesljivo sklepati o spolu vladarja. Nekateri kovanci Verice po njihovem mnenju celo prikazujejo izrazito moške poteze. Tudi rimski zgodovinar Kasij Dion je Verico opisoval kot moškega. Čeprav je pisal precej pozneje in so lahko na njegovo pripoved vplivali predsodki njegovega časa, njegovega pričevanja ni mogoče preprosto prezreti.
Med skeptiki je tudi poznavalec rimskih napisov Roger Tomlin z Oxforda, ki opozarja, da za Russellovo razlago naziva rex ni dovolj trdnih dokazov. Nova teorija je zato za zdaj predvsem povabilo k ponovnemu preučevanju zgodovinskih virov. Miles Russell jo podrobneje predstavlja v knjigi Caratacus: Great King of Britain, ki bo izšla januarja prihodnje leto.
Morda bodo prihodnje raziskave potrdile, da je bil Verica res kralj. Po drugi strani pa bodo morda razkrile, da je bil kralj Verica kot ena najpomembnejših osebnosti britanske zgodovine pravzaprav – kraljica.
