V tem oblačnem in mrzlem vremenu še pospravljam okoli hiše z rahlim odporom – grabim listje, obrezujem pokrovne vrtnice, zračim travo in sadim čebulice tulipanov. Z ruskimi vilami sem obdelal nekaj gredic na vrtu in poskrbel, da bomo tudi pozimi imeli na mizi nekaj sveže zelenjave. Posadil sem tudi nekaj vrst česna. Ker nimam rastlinjaka, so mi na gredicah ostali le kodrasti ohrovt, blitva in brstični ohrovt. Nekje sem namreč kot samouk prebral, da je zelenjava temno zelene barve izredno priporočljiva in hkrati najbolj zaželena.
Temno zelena zelenjava lahko vsebuje veliko vitaminov A, C, K, vitaminov iz skupine B in mineralnih snovi, ki vsebujejo železo, kalcij, magnezij in kalij. Bogata naj bi bila tudi z vlakninami, ki skrbijo za zdravo prebavo ter lahko pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in holesterola. In to še ni vse – vsebuje lahko tudi antioksidante, ki so zaščita vaših celic pred poškodbami in zmanjšajo možnost vnetja. Pravijo, da to pomaga pri zdravju oči, tudi pri splošnem zdravju, in lahko zmanjša tveganje raznih kroničnih bolezni. Tovrstna zelenjava vsebuje malo kalorij in je precej koristna pri ohranjanju primerne telesne mase.
Ne bom našteval, katera zelenjava je to, večina nas prav dobro loči barve. Na zeleni prehod nas opozarjajo vsepovsod, ne samo pri hrani. Vendar tudi pretirano uživanje zelenjave lahko škodi. Recimo špinača vsebuje precej oksalne kisline in ta se kemijsko veže s kalcijevimi ioni v netopen kalcijev oksalat, ki se lahko nabira v ledvicah. Zato ni odveč nasvet, da se špinačo pri pripravi kuha z mlekom. Tako nastali oksalat ni več toliko nevaren. Kot velja vsepovsod, pretiravanje se vedno izkaže za škodljivo.
Od omenjene zelenjave imam zelo rad le brokoli. Nekaj sem ga imel na vrtu, vendar mi ni ravno najbolje uspeval in tako ga raje kupim v trgovini, četudi je cena malce visoka. Ker tudi nekaj malega (poudarek je na zadnji besedi) kuham, mi je brokoli všeč predvsem iz praktičnih razlogov – pred uporabo ga ni treba posebej čistiti. Samo operem ga v vodi in že ga lahko uporabljam. S solato, korenjem in blitvo z domačega vrta je neprimerno več dela. S spleta se izve, da so že stari Rimljani poznali zdravilne učinke brokolija. Zato si je pri njih pridobil ime »pet zelenih prstov boga Jupitra«. Znan je recept iz rimskih časov: brokoli se prekuha, nato pa se mu doda kumino, koriander, na drobno nasekljano čebulo, nekaj olja in nekaj žlic belega vina. Toda ne samo Rimljani, tudi Thomas Jefferson, ki je bil vsestranski vrtnar, je v svojem sadilnem koledarju zapisal, da je prvič posadil brokoli 27. maja 1767. Ugotovitev: mnogo nepomembnih podatkov izveš prek spleta, lahko pa ti pomagajo kvečjemu kot udeležencu na kvizu. Brokoli vsebuje mnogo koristnih snovi. Porcija brokolija vsebuje toliko kalcija kot kozarec mleka, toliko vitamina C kot pomaranča in dodatno še vitamin A. Dodatno vsebuje še marsikaj. Priporočljivo je vključiti brokoli v dnevno prehrano.
Dodatno prisegam še na brstični ohrovt. To je preverjena vrsta zelenjave, ki kljubuje tudi nizkim temperaturam. Posadimo ga skupaj z navadnim ohrovtom. Brstični ohrovt pobiramo od novembra celo do februarja v naslednjem letu. Če pomrzne, postanejo plodovi še slajši. Seveda pa je odrasla rastlina precej mogočna in vam lahko zavzame precej vrta. Je pa ena redkih, ki jim mraz ne pride do živega. Prvič sem ga jedel v Angliji kot študent pred 50 leti. Tam je brstični ohrovt poimenovan po Bruslju (angl. brussels sprouts), glavnem mestu Belgije, kjer so ga prvič široko gojili in popularizirali. Vendar tako kot zelje tudi brokoli in ohrovt izvirata s sredozemskega območja.
Še nekaj o pripravi vse te zelenjave. Brez težav jo lahko skuhate in jo ponudite kot prilogo. Lahko jo zmečkate s kuhanim krompirjem in malo mleka ali masla v zelenjavni pire. Temu na Nizozemskem pravijo »stamppot«, ki ga oplemenitijo z dimljeno klobaso. Zelo pripravna kuhinjska priprava pa je enostavni dvodelni soparnik – naj bo iz nerjavečega železa. V spodnjem loncu vre voda. Zgornji lonec ima perforirano dno in vanj naložite zelenjavo, ki se nato kuha v vodni sopari. Čas soparjenja je odvisen od vrste zelenjave in je med 5 in 10 minutami. Najlaže preverite, ali je zelenjava že dovolj mehka, z vbodom vilic. V soparniku zelo rad zmehčam tudi glavice sladkega janeža (finocchio), ki pa ni povsem zelene barve.
