Vsak od nas je ob spremljanju kakšnega filma že kdaj zavil z očmi ob kakšni naivnosti ali se celo ujezil ob očitni neumnosti, a že v naslednjem hipu pozabil na to. Tehten razlog za jezo, prizadetost in bolečino pa je že v nekaj filmih našla Tanya Ednan-Laperouse, ki opozarja, da je obravnavanje alergij v številnih filmih zavajajoče in nevarno. Sama ima z alergijami na hrano res žalostno izkušnjo, saj je zaradi njih izgubila 15-letno hčer Natasho.
Nazadnje se je nesrečna mati jezila ob ogledu letošnje britanske filmske uspešnice Vojna zakoncev Rose (The Roses), priredbe ameriške uspešnice z Michaelom Douglasom in Kathleen Turner izpred 26 let. V novi verziji glavni vlogi igrata angleška igralca Olivia Colman in Benedict Cumberbatch, osrednja tema filma pa je še vedno burno in zelo sovražno ločevanje sprtih zakoncev. Tanyo je zmotil zlasti prizor, v katerem mož svoji ženi, ki ima hudo alergijo na maline, nalašč ponudi torto s prepovednim prelivom, nato pa ji noče dati epipena, vnaprej odmerjene injekcije adrenalina za zmanjšanje simptomov, dokler se ne strinja s podpisom ločitvenih dokumentov.
»To se morda komu zdi komična drama, a je del zaskrbljujočega in škodljivega novega trenda. Ker so alergije na hrano vse pogostejše, jih vse več scenaristov poskuša izkoristiti za dramatične učinke v filmih. Vendar kot mati otroka, ki je umrl zaradi hude alergijske reakcije, menim, da je način, kako so alergije prikazane v tem in drugih odmevnih filmih in oddajah, zelo nevaren. Zaradi tega je še večja verjetnost, da bo oseba z alergijo na hrano obravnavana, kot da dela nepotrebno paniko. Zmotno je prepričanje, da so alergije na hrano stvar življenjskega sloga in da vas malo alergena že ne bo ubilo. Lahko vas ubije in to se zgodi v samo nekaj minutah,« opozarja Natashina mati, ki je po hčerkini smrti leta 2019 skupaj z možem Nadimom ustanovila dobrodelno organizacijo, ki poskuša ozaveščati prav z opozarjanjem na sporne filmske prizore.
Na njuno organizacijo se obračajo mnogi, ki naletijo na napačno in žaljivo obravnavanje alergij. Poleg že omenjenega filma jih je zmotila tudi oddaja na eni od britanskih TV-postaj, v kateri igralka namerno poljubi svojega moža, potem ko poje nekaj, na kar je ta zelo alergičen – in opazuje, kako začne loviti sapo. Na črnem seznamu se je znašla tudi gledališka predstava, v kateri lik za zabavo posipa oreščke po sedežu nekoga, ki je nanje zelo alergičen.
Usodni polet
»Celo otroški filmi niso imuni. Film Peter Zajec iz leta 2018 prikazuje skupino zajčkov, ki ciljajo z robidami v usta jeznega kmeta, ki je nanje zelo alergičen. Alergije na hrano niso zabavne, so grozljive – najresnejša reakcija, znana kot anafilaksija, prizadene celotno telo; ustnice lahko otečejo in grlo se lahko začne zapirati, zaradi česar je dihanje zelo težko,« razlaga Tanya, ki predobro ve, o čem govori.
Njena hčerka je že pri šestih mesecih prvič imela resno alergijsko reakcijo na en sam grižljaj pretlačene banane. »Zakričala je, ko so ji ustnice otekle in je njeno majhno telo postalo živo rdeče, zato smo jo takoj odpeljali v bolnišnico. Kmalu zatem smo odkrili, da je alergična tudi na mleko – celo kapljice, ki jih je v zrak sprostil penilnik mleka v kavarni, so ji povzročale sopenje in penjenje iz ust,« se spominja. Pri 18 mesecih se je držala za roko z malčkom, ki je pojedel sladoled. Ko si je nato podrgnila oči, so ji močno otekle. Živeli so v stanju nenehne pripravljenosti. Dokler ni dopolnila dveh let in so ji lahko opravili teste za ugotavljanje vseh alergij (mleko, jajca, sezam, banana), je za zajtrk, kosilo in večerjo jedla le piščančjo juho. Kamor koli so šli, so s seboj vzeli antihistaminike, inhalator in dva epipena. A nazadnje tudi to ni bilo dovolj.
Julija 2016 je Natasha tik pred letom v Nico doživela anafilaktično reakcijo, potem ko je pojedla bageto, za katero ni vedela, da vsebuje sezam, enega od njenih alergenov. Ob alergijski reakciji ji je oče na letalu vbrizgal dva epipena, a ni zaleglo. Zaradi močne reakcije bi potrebovala bolnišnično zdravljenje, ki med poletom ni bilo na voljo. Po nekaj urah je umrla.
»Napačni prizori v filmih imajo velik vpliv na ljudi. Mnogi so prepričani, da zadostuje že ena injekcija in da je pravilen način dajanja adrenalina neposredno v prsni koš, ker so tako videli v filmu Pulp Fiction iz leta 1994. V filmu Vojna zakoncev Rose ga vbrizgajo v roko, kar je prav tako narobe. Najučinkovitejša je injekcija v zunanjo stran stegna. Napačni filmski prikazi prispevajo k temu, da ljudje ne bodo dovolj resno jemali alergij na hrano in ne bodo znali pravilno pomagati,« ugotavlja Angležinja.
