Ubijalske navade za možgane: čemu se izogibati, da ostanejo zdravi

Ko si kronično neprespan, tvojim možganom zmanjka »servisnega časa«. Med spanjem se namreč čistijo toksini, utrjujejo spomini in obnavljajo živčne povezave. Brez zadostne količine spanja začneš pozabljati, se težje zbereš, vse te spravlja ob živce. Tvoj um deluje počasneje kot računalnik z desetimi odprtimi zavihki. Idealna mera je sedem do devet ur spanja na noč, da lahko možgani zadihajo, »pospravijo« kaos dneva in se pripravijo na nove ideje. Spanje ni razkošje, ampak mentalna ponastavitev, ki ohranja pamet v dobri formi.

Vse te tri dejavnike bi seveda lahko postavili na katero koli lestvico hude škodljivosti. Kajenje in alkohol sta tako in tako morilska, podobno pa je tudi s sladkorjem, ki je kot tisti prijatelj, ki se pojavi na zabavi, dvigne razpoloženje – in nato vse pokvari. Po kratkem užitku namreč sledijo padec energije, zmedenost in razdražljivost. Dolgoročno preveč sladkorja oslabi povezave med možganskimi celicami, kar pomeni, da se učenje, spomin in koncentracija poslabšajo. Poleg tega spodbuja vnetja, ki zavirajo um.

Stres v majhnih odmerkih te lahko požene naprej, a če je stalno prisoten, postane tihi saboter. Takrat telo sprošča preveč kortizola, hormona, ki poškoduje hipokampus – del možganov, odgovoren za spomin in čustva. Zato se pod stresom težje zbereš, pozabljaš in imaš občutek, da te glava ne uboga. Dolgotrajen stres zmanjša tudi ustvarjalnost in zmožnost odločanja. Vsekakor pomaga, če si človek vzame drobne premore za sprehod, dihalne vaje ali pogovor s prijateljem. Te dejavnosti so kot antivirusni program za človekovo »podstreho«.

Telo in možgani so ekipa – ko se eden ne premika, trpi tudi drugi. Gibanje poveča pretok krvi v možgane, kar pomeni več kisika, hranil in energije za razmišljanje. Če cele dneve sediš, možgani lenarijo. Redna telesna aktivnost spodbuja rast novih nevronov in izboljšuje razpoloženje, saj sprošča endorfine – naravne »dobrovoljne kemikalije«. Ni treba v fitnes in umirati od naporov. Dovolj je že sprehod, krog s kolesom po mestu ali vasi, razgibanje na domačem dvorišču ali ples v dnevni sobi.

Skakanje med obvestili, elektronsko pošto in družbenimi omrežji, neumorno gledanje televizije zveni učinkovito in zabavno, a možgani tega prav gotovo ne marajo. Nenehno preklapljanje jih utrudi, zmanjša zmožnost fokusa in oslabi spomin. Namesto da bi nalogo opravili hitreje, porabimo več časa in energije. Poleg tega modra svetloba ekranov moti spanec, kar še dodatno utrudi um. Poskusite si vzeti »digitalni post« – uro brez zaslonov, morda sprehod brez telefona. Možgani vam bodo hvaležni, ker jim boste končno dali malo miru.