V Sloveniji vsako leto za pljučnim rakom zboli približno 1700 ljudi, okoli 1200 pa jih zaradi te hude bolezni umre. Kljub izjemnemu napredku v zdravljenju v zadnjih desetletjih ostaja ta bolezen vodilni vzrok smrti med rakavimi obolenji pri nas. Največja težava pljučnega raka je njegova prikritost, saj se pogosto razvija brez izrazitih in značilnih simptomov. Podatki kažejo zaskrbljujočo sliko: v zgodnjem stadiju je odkrita le približno četrtina primerov, skoraj polovica bolnikov pa ima ob prejemu diagnoze bolezen že razsejano.
Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, zato apelira na odločevalce, zlasti na ministrstvo za zdravje, naj ne rahljajo zakonodaje na področju alkohola in tobačnih izdelkov. »O pljučnem raku moramo govoriti tudi takrat, ko smo še zdravi. Pomembno je, da ljudje poznajo dejavnike tveganja, da vedo, kdaj poiskati zdravniško pomoč, in da imajo pri opuščanju kajenja na voljo podporo,« poudarja.
Pozorni bodite na spremenjen kašelj in utrujenost
Težave se pri pljučnem raku pogosto pojavijo šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Zato je ključnega pomena, da prepoznamo zgodnje opozorilne znake in z obiskom zdravnika ne odlašamo. Simptomi, na katere morate biti pozorni, vključujejo:
- nov ali spremenjen kašelj,
- oteženo dihanje,
- izkašljevanje krvi,
- utrujenost in bolečino,
- izgubo apetita in nepojasnjeno hujšanje.
Doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta Ljubljana opozarja, da je treba ob vztrajajočih simptomih obiskati zdravnika, saj je zdravljenje bistveno učinkovitejše, če bolezen odkrijemo zgodaj. »Pri bolnikih, pri katerih je rak odkrit v zgodnjem stadiju, petletno preživetje presega 60 odstotkov, pri bolnikih z razsejano boleznijo pa je nižje od desetih odstotkov,« opozarja. Čeprav sta razvoj tarčnih zdravil in imunoterapija prinesla velik napredek, kar 30 odstotkov bolnikov zaradi spremljajočih bolezni ne more prejeti specifičnega onkološkega zdravljenja.
Past novih tobačnih izdelkov: »To niso pripomočki za opuščanje«
Kajenje je neizpodbitno najmočnejši dejavnik za nastanek pljučnega raka in je povezano s približno 85 odstotki primerov te bolezni. Pojavnost raka v Sloveniji trenutno narašča predvsem pri ženskah, pri katerih se je epidemija kajenja začela pozneje.
Posebno nevarnost danes predstavljajo novi nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ostro opozarja: »To niso pripomočki za opuščanje kajenja, ampak izdelki, ki vzdržujejo zasvojenost z nikotinom. Tobačna industrija jih uporablja za to, da zasvoji nove, mlade uporabnike.« Nikotin pri tem vpliva na razvoj mladih možganov in lahko vodi do številnih psihičnih težav.
»Bila sem suženj svoje odvisnosti«
Premagovanje nikotinske zasvojenosti ni preprosto, a osebne zgodbe dokazujejo, da je mogoče. Jolanda Jakofčič je kadila pol stoletja. Kljub spodbudam družine se za prenehanje ni odločila, dokler je zdravstvene težave niso pripeljale v Center za krepitev zdravja (CKZ). S pomočjo strokovnih in subtilnih prijemov na delavnicah je spoznala resničnost svoje odvisnosti: »Neprestano sem razmišljala, ali bom imela dovolj cigaret do naslednjega jutra ali pa se bom morala še zvečer odpeljati v trgovino. Takrat sem si prvič zares zaželela, da bi se tega rešila in končno postala svobodna,« pravi Jolanda, ki je zdaj že mesece brez cigarete, njen krvni tlak in kašelj pa sta se umirila.
Tone Bošnik je ubral drugačno pot in pred 20 leti prenehal kaditi brez pomoči. Glavni motiv je bil prihod prvega vnuka, saj ga ni želel pričakati s cigaretnim dimom. Čeprav je bilo izjemno težko, je pri odločitvi vztrajal in zdržal, danes pa se mu želja po kajenju ne vrača več.