Desetletja se je srčni infarkt povezoval predvsem z močnimi bolečinami v prsih, ki sevajo v roko. Težava je v tem, da so simptomi pri ženskah drugačni kot pri moških, opozarja kardiologinja dr. Anna Rab iz Celovca: »Ženske se pogosteje pritožujejo zaradi zasoplosti, slabosti, bolečin v zgornjem delu trebuha ali v hrbtu ter izrazite utrujenosti – torej ne zgolj zaradi bolečin v prsih.«
Klic na pomoč pogosto prepozen
Ti simptomi se lahko pojavijo postopno in jih ženske hitro pripišejo želodčnim težavam, prehladu, stresu ali mišični napetosti. Ker ženske (in njihova okolica) zaradi netipičnih znakov redko pomislijo na srčni infarkt, v povprečju tudi dlje odlašajo s klicem na pomoč.
»V povprečju odlašajo celo od 20 do 60 minut!« poudarja Rabova, ki je tudi strokovnjakinja za spolno specifično medicino. »Ta izguba časa močno poslabša možnosti za preživetje in okrevanje.«
Tako imenovana spolna vrzel v kardiologiji je žal resničnost: ženske redkeje dobijo ciljno usmerjeno preventivo, pogosto drugačno diagnostiko in terapijo. Njihove težave se ne jemljejo resno ali se jih pripisuje stresu, včasih celo označi kot »histerične«.
Pri tem pa so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti pri ženskah, ne le pri moških. Estrogen v starejših letih ne ščiti več. Marsikdo ne ve, da ženske doživijo srčni infarkt pozneje kot moški – v povprečju 7 do 10 let kasneje.
Rabova pojasnjuje: »Tveganje močno naraste po menopavzi, ko zaščitni učinek estrogena upade. Ta hormon namreč do menopavze varuje žilje žensk.«
Kajenje in drugi dejavniki škodujejo ženskam bolj kot moškim
Žensko telo se na klasične dejavnike tveganja odziva bolj občutljivo, njihov vpliv pa je hujši kot pri moških. Kajenje na primer poveča tveganje za srčni infarkt za 25 odstotkov.
Tudi visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi, prekomerna telesna teža in telesna neaktivnost imajo pri ženskah izrazitejše negativne učinke na srce.
Poleg tega so ženske bolj občutljive na dolgotrajen stres.
»Stres ima pri ženskah posebej negativen vpliv. Skrbstveno delo, pomanjkanje spanja in psihične obremenitve dodatno povečujejo tveganje za srčni infarkt,« opozarja Rabova.
Dodatni ženski dejavniki tveganja so tudi: nosečniška hipertenzija in preeklampsija, nosečniška sladkorna bolezen, endometrioza, prezgodnji porod ter različne avtoimunske bolezni.
Zato zdravnica poudarja: predvsem ženske naj ob nenadni zasoplosti, pritisku v prsih ali zgornjem delu trebuha, nepojasnjeni šibkosti ali hladnem potu takoj pokličejo nujno pomoč.
Nove, nepojasnjene težave je treba vedno zdravniško preveriti. Pomembno je izboljšati zaznavanje lastnega telesa ter »nenavadnih občutkov« ne odpraviti kot stres, želodčne težave ali nepomembne bolečine.
Izboljšanje akutne oskrbe
»Nujna oskrba pri srčnem infarktu je v Avstriji načeloma zelo dobro organizirana – tako za ženske kot moške,« pravi Rabova. Reševalci, urgentni zdravniki in bolnišnice delujejo po jasnih protokolih, z EKG-jem in hitro diagnostiko. Pri bolečinah v prsih mora biti EKG opravljen v desetih minutah po prihodu v bolnišnico.
Kljub temu se pri ženskah pogosto ne pomisli na srčni infarkt, predvsem zaradi neprepoznanih simptomov.
»Ženske se morajo naučiti možnost srčnega infarkta pri sebi sploh upoštevati – in nato hitro ukrepati. Ne čakati, ne ‘stisniti zobe’, ne klicati prijateljice ali osebnega zdravnika, temveč takoj poklicati 144,« še enkrat poudari in doda: »In jasno povejte, da gre za sum na srčni infarkt.«
