»Rak dojk je vedno boleč rez v življenje. To je zelo pogost rak, hkrati pa tudi bolezen, ki jo danes znamo zelo dobro zdraviti, posebej če je ugotovljena v zgodnji fazi. Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje, ki v zelo visokem odstotku vodi v ozdravitev – torej: tudi če nas ta bolezen doleti, še ni nujno konec sveta,« je v oddaji poudarila dr. Matos.
»Zdravljenje raka dojk je timsko delo«
Pojasnila je, da za rakom dojk lahko zboli ženska v kateremkoli starostnem obdobju. Največje tveganje imajo ženske po 50. letu starosti, zbolijo pa lahko tudi 20-letnice. Zato je izredno pomembno samopregledovanje dojk, dr. Matos pa je predvsem poudarila pomen presejalnega programa Dora, s katerim v Sloveniji aktivno iščemo zbolele za rakom dojk. »Ženske, stare od 50 do 69 let, so vsaki dve leti povabljene na preventivno mamografijo, torej slikanje dojk, da se poišče bolezen v začetnih stadijih. V začetku je namreč ta bolezen nema, ne moreš je otipati in ne boli,« je povedala.
Sogovornica je predstavila vse preiskave, ki sledijo potrditvi raka dojk ter dajo informacijo o obsegu in tipu bolezni. »Zdravljenje raka dojk je timsko delo, v katerem sodelujejo kirurgi, internisti onkologi, radioterapevti, pomembno vlogo pa ima tudi bolnica,« je dejala dr. Matos, ki skuša bolnici in njenim najbližjim čim bolje pojasniti, kaj se dogaja, da lahko bolje sodelujejo v procesu zdravljenja.
Ali se zdravljenje raka dojk kdaj zaključi?
Na vprašanje moderatorke Vanje Badovinac, ali se zdravljenje raka dojk sploh kdaj zaključi, je onkologinja odgovorila: »Pravzaprav ne, bolezen se lahko kadarkoli ponovi. Vendar je to zelo odvisno od tipa bolezni. Pri nekaterih tipih je verjetnost ponovitev izjemno majhna, pri drugih pa se bolezen pravzaprav nikoli ne zaključi, zato te bolnice doživljenjsko sledimo,« je povedala. Prva leta so pregledi pogostejši, na 3 do 4 mesece, kasneje na 6 mesecev, po petih letih običajno enkrat letno. »Bolnice mi pogosto povedo, da so pred vsakim kontrolnim pregledom v hudem stresu,« je dejala dr. Matos.
Dodala je, da Onkološki inštitut Ljubljana bolnicam z rakom dojk zagotavlja možnost celostne oskrbe: »Tudi psihološka podpora je vključena. Zelo pomembna je delovna rehabilitacija, pomembna komponenta celostne rehabilitacije je tudi preprečevanje limfedema.« Številne podporne programe lahko bolnice najdejo tudi na spletu, vendar je gostja oddaje opozorila, naj bolnice izbirajo preverjene in zanesljive informacije, ki vključujejo spodbudne zgodbe. »Te so pri zdravljenju raka dojk povsem na mestu, ker je dobro ozdravljiv,« je dejala. Eden od takih programov je program Lepo pozdravljena, ki ženskam ponuja prostor, čas in strokovno podporo, da po zdravljenju raka dojk znova vzpostavijo občutek nadzora nad svojim življenjem.
Lahko preprečimo ponovitev bolezni?
Kaj pa lahko sami storimo, da zmanjšamo tveganje za ponovitev bolezni? »Zelo malo ali pa zelo veliko. Presejalni programi denimo ne morejo preprečiti raka, vsekakor pa nam omogočajo, da ga odkrijemo v zgodnejšem stadiju. Vse bolj pa ugotavljamo, kako zelo je pomemben zdrav življenjski slog. Lani objavljena študija OptiTrain je dokazala, da redna telesna vadba po zdravljenju raka dojk zmanjša možnost ponovitve bolezni in izboljša kognitivno funkcioniranje, torej ženske so bile manj pozabljive in bolje so se lahko skoncentrirale, če so bile redno fizično aktivne,« je pojasnila dr. Matos.
Po zaključenem zdravljenju raka dojk je po besedah dr. Matos ključnega pomena podpora najbližjih, pa tudi razumevanja delodajalcev, saj so bolnice praviloma odsotne iz delovnega procesa od šest mesecev do enega leta – nekatere pa tudi dlje.
Podpornik oddaje:
