Živimo v času, ko se zdi, da je »več« vedno »bolje«, še posebej, ko gre za naše zdravje. Eden najbolj priljubljenih dodatkov v zadnjih letih je vitamin D, ki ga mnogi jemljejo na lastno pest. Hkrati se pogosto promovira jemanje »megaodmerkov« vitaminov za krepitev imunskega sistema ali zdravljenje prehladov. Toda kje je meja? O tem, kaj se zgodi, ko z vitamini pretiravamo, smo se pogovarjali z družinsko zdravnico dr. Aleksandro Visnovič Poredoš iz ZD Ljubljana.
Stanje, ko pride do pojava toksičnih učinkov ob prekomernem vnosu vitaminov, imenujemo hipervitaminoza. To se običajno pojavlja ob več kot desetkratnemu predoziranju. Hipervitaminoza vitamina D je skoraj vedno posledica prekomernega jemanja prehranskih dopolnil, ne pa izpostavljenosti sončni svetlobi ali običajnega prehranskega vnosa. Priporočen dnevni vnos za odrasle je 600–800 IU, zgornja varna meja pa je 4000 IU na dan. Toksični učinki pa se običajno pojavijo pri vnosu nad 10.000 IU dnevno v daljšem časovnem obdobju.
Maščobotopni se kopičijo
Posledica prevelikega vnosa je povečana koncentracija kalcija v krvi oziroma hiperkalciemija. Prvi znaki, ki bi nas morali skrbeti, so slabost, zmanjšan apetit, zaprtje, utrujenost, šibkost in glavobol. Dolgotrajno jemanje previsokih odmerkov pa vodi v močno žejo, pogosto uriniranje, dehidracijo, mišično oslabelost, zmedenost in pojav ledvičnih kamnov.
Telo drugače obravnava vitamine, topne v maščobah (A, D, E, K), in tiste, ki so topni v vodi (C in B-kompleks). Tveganje toksičnosti je pri prvi skupini bistveno večje. Dr. Visnovič Poredoš pojasnjuje, da zastrupitve najpogosteje zasledimo pri vitaminih A in D. »Ti vitamini se skladiščijo v telesu, predvsem v maščobnem tkivu in jetrih, zato se lahko v primeru prevelikega vnosa kopičijo in povzročajo toksičnost.«
Nevarna je tudi hipervitaminoza pri prevelikem uživanju vitamina A. Simptomi vključujejo glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavico, zamegljen vid in bolečine v kosteh. V hudih primerih lahko povzroči celo poškodbe jeter in možganov. Hipervitaminoza E je redka, a lahko povzroči motnje strjevanja krvi in povečano tveganje krvavitev. Hipervitaminoza K, prav tako redka, pa lahko povzroči razpad rdečih krvničk in zlatenico pri novorojenčkih.
Tudi vitamin C ni nedolžen
Tudi presežek vitamina B6 (piridoksin) lahko povzroči poškodbo živcev oziroma nevropatijo, ki se kaže z otrplostjo in mravljinčenjem v rokah in nogah. Prekomeren vnos niacina (B3) pa lahko povzroči rdečico, srbenje in poškodbe jeter. Kar zadeva »megaodmerke« pri prehladu, raziskave kažejo, da lahko vitamin C nekoliko skrajša trajanje prehlada, a le, če se ga jemlje redno pred okužbo. Cinkove pastile so lahko učinkovite v prvih 24 urah prehlada, a dolgotrajno jemanje visokih odmerkov povzroča slabost in lahko vodi v pomanjkanje bakra.
Kje je vir težav?
Hipervitaminoza je skoraj izključno posledica jemanja prehranskih dopolnil, ne pa hrane. Dr. Visnovič Poredoš poudarja, da dodatki vitaminov k hrani praviloma ne bi smeli biti vzrok zastrupitve. »Večina tovrstnih problemov se pojavi zaradi previsokega odmerjanja v terapiji, samozdravljenju in v zelo redkih primerih kot rezultat ekstremno enostranske prehrane,« pravi. V svoji klinični praksi je imela le en primer predoziranja, in sicer z vitaminom A, ker je gospod želel izboljšati svoj vid.
Kdaj torej sploh potrebujemo dopolnila? Osnova mora biti uravnotežena prehrana, ki telesu zagotavlja vsa makrohranila (ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe) in mikrohranila (vitamine in minerale). Znaki, da je prehrana uravnotežena, so stabilna telesna masa, dovolj energije za ves dan, lepi lasje in nohti ter uravnana prebava. Če pa se ugotovijo motnje kljub vnašanju uravnotežene prehrane, zadostnemu spanju in gibanju, je potreben posvet z zdravnikom.
Previdnost pri rizičnih skupinah
Nekatere skupine ljudi morajo biti pri jemanju vitaminskih dopolnil še posebej previdne. Med njimi so nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost. Zanje je posebej nevarno predoziranje z vitaminom A (retinolom) v zgodnji nosečnosti, saj lahko povzroči hude prirojene napake pri plodu, kot so okvare centralnega živčnega sistema, srčne napake in okvare obraza.
Previdni morajo biti tudi ljudje z boleznimi jeter in ledvic, saj ta organa presnavljata in izločata večino dodatkov, zato lahko pri oslabljenem delovanju pride do kopičenja in toksičnosti.
Ključno je tudi medsebojno delovanje z zdravili. Vitamin K lahko na primer nasprotuje učinku zdravil za redčenje krvi (na primer varfarinu), šentjanževka znižuje učinkovitost antidepresivov in kontracepcije, magnezij in kalcij pa lahko zmanjšata absorpcijo nekaterih antibiotikov.
Posebna pazljivost velja za otroke. Njihovo telo je bolj občutljivo za prevelike odmerke, zato dodatki za odrasle niso primerni. »Gumijaste vitamine« je treba varno hraniti, saj so videti kot sladkarije.
Kaj storiti, če sumite, da so vaši simptomi, kot so utrujenost, slabost in glavobol, povezani z jemanjem več različnih dopolnil? Dr. Visnovič Poredoš svetuje, da se z vsemi preneha za kakšen teden. Če se težave umirijo, je treba skrbno pregledati vse dodatke in razmisliti o potrebi po teh. Ob dvomih ali če simptomi ne prenehajo, pa svetuje posvet s svojim zdravnikom.
