Sredi živahnih mejic, na sončnih gozdnih obronkih in med zapuščenimi pašniki raste grm ali manjše drevo, ki ga pogosto spregledamo, a v sebi skriva izjemno moč. To je glog, rastlina z globoko zakoreninjeno zgodovino v ljudskem zdravilstvu, ki jo sodobna znanost vse bolj potrjuje kot enega najučinkovitejših naravnih zaveznikov za zdravje srca in ožilja. Njegovi beli ali rožnati spomladanski cvetovi ne naznanjajo le prihoda toplejših dni, temveč tudi čas za nabiranje dragocenega zdravila, ki mu jeseni sledijo še rdeče jagode, polne vitalnih snovi. Glog ni le okrasna rastlina ali zatočišče za ptice, je prava lekarna v malem, ki nam ponuja podporo v hitrem tempu sodobnega življenja, polnega stresa in izzivov za naše najpomembnejše mišice – srce.
Glog (znanstveno ime Crataegus) je izjemno razširjena rastlina, ki uspeva skoraj po vsej Evropi, vključno s Slovenijo, pa tudi v Severni Ameriki in delih Azije. Pri nas ga najdemo praktično povsod, od nižin do gorskega pasu. Najpogosteje raste na gozdnih robovih, med grmovjem na travnikih, ob poljskih poteh, v živih mejah in na kraških gmajnah. Je izredno trdoživa in nezahtevna rastlina, ki dobro prenaša tako sušo kot mraz.
V Sloveniji sta najpogostejši dve vrsti: enovratni glog (Crataegus monogyna) in navadni glog (Crataegus laevigata). Za zdravilne namene sta obe vrsti enakovredni in ju pogosto težko ločimo. Glog prepoznamo po gostih, prepletenih vejah, ki so oborožene z ostrimi trni, dolgimi tudi do 2,5 centimetra. Listi so pernato deljeni, globoko zarezani in bleščeče zelene barve. Spomladi, običajno maja in junija, se grm odene v prelepe bele ali rahlo rožnate cvetove, zbrane v socvetja, ki oddajajo značilen, za nekatere nekoliko neprijeten vonj. Iz oplojenih cvetov se do jeseni razvijejo majhni rdeči plodovi, znani kot glogove jagode. Te so mokastega, rahlo kiselkastega okusa in v sebi skrivajo eno (pri enovratnem glogu) ali dve do tri (pri navadnem glogu) peške. Prav zaradi trnov je bil glog v preteklosti pogosto uporabljen za ustvarjanje naravnih, neprehodnih ograd za živino.
Uporabni deli in čas nabiranja
Ena največjih odlik gloga je, da so zdravilni skoraj vsi njegovi nadzemni deli: cvetovi, listi in plodovi. Vsak del pa ima svoj optimalni čas nabiranja, ko je koncentracija zdravilnih učinkovin najvišja.
Cvetovi in listi: Nabiramo jih skupaj spomladi, tik preden se cvetovi popolnoma odprejo. Takrat vsebujejo največ flavonoidov in drugih aktivnih snovi. Izberemo sončen in suh dan, najbolje v dopoldanskem času, ko se rosa že posuši. Nabrane cvetove in liste sušimo hitro, v tankem sloju, v senci na zračnem mestu. Pravilno posušeni ohranijo svojo naravno barvo in aromo.
Plodovi (jagode): Zreli so jeseni, običajno od septembra do oktobra, ko se obarvajo v živo rdečo barvo in postanejo mehkejši na otip. Najbolje jih je nabirati po prvi slani, saj takrat postanejo slajši in manj trpki. Plodove lahko uporabimo sveže za pripravo sirupov, marmelad ali jih posušimo za čaje in druge pripravke. Sušenje je počasnejše kot pri cvetovih. Sušimo jih v senci ali v sušilniku pri nizki temperaturi (do 40 stopinj Celzija).
Glavni varuh srca in ožilja
Glog si je svoj sloves »rastline za srce« pridobil z razlogom. Njegovo delovanje je kompleksno in blagodejno vpliva na celoten kardiovaskularni sistem. Njegova največja prednost je, da deluje krepčilno in uravnalno, ne da bi povzročal močne, nenadne spremembe v delovanju srca, kot to počnejo nekatera sintetična zdravila.
Glavne zdravilne učinkovine v glogu so flavonoidi (kot so viteksin, hiperozid in rutin) ter oligomerni proantocianidini (OPC). Te snovi delujejo na več načinov.
Krepitev srčne mišice: Glog izboljšuje presnovo v celicah srčne mišice, povečuje njeno moč krčenja in s tem izboljšuje črpalno sposobnost srca. To je izjemno koristno pri tako imenovanem staranju srca ali pri oslabelosti srčne mišice po prebolelih boleznih.
Izboljšanje prekrvavitve: Aktivne snovi širijo koronarne arterije, žile, ki prehranjujejo samo srce. S tem se poveča dotok kisika in hranil v srčno mišico, kar zmanjšuje tveganje za bolečine v prsih (angina pektoris) in izboljšuje splošno delovanje srca.
Uravnavanje srčnega ritma: Glog pomaga stabilizirati srčni ritem in je koristen pri blažjih oblikah aritmije, kot je neredni utrip ali občutek razbijanja srca, ki je pogosto posledica stresa in živčne napetosti.
Zniževanje krvnega tlaka: Z blagim širjenjem perifernih krvnih žil prispeva k postopnemu in varnemu zniževanju blago povišanega krvnega tlaka.
Antioksidativno delovanje: Flavonoidi in OPC so močni antioksidanti, ki ščitijo žilne stene pred poškodbami prostih radikalov, zmanjšujejo vnetja in preprečujejo nalaganje holesterola (ateroskleroza).
Glog je priporočljiv kot podpora pri funkcionalnih srčnih težavah, pri občutku tesnobe in stiskanja v prsih, ki ni posledica organske bolezni, ter kot preventivna kura za ljudi po 50. letu starosti za ohranjanje zdravja srca in ožilja.
Tudi za umiritev živcev
Poleg izjemnega vpliva na srce glog blagodejno deluje tudi na osrednji živčni sistem. Pomaga pri umirjanju, zmanjšuje občutke tesnobe, notranjega nemira in živčne izčrpanosti. Njegovo pomirjujoče delovanje je še posebno koristno za ljudi, pri katerih so težave s srcem (na primer razbijanje srca) neposredno povezane s stresom. Čaj iz glogovih cvetov pred spanjem lahko pomaga pri nespečnosti, predvsem če je ta posledica skrbi in notranje napetosti. Zaradi te dvojne vloge – krepitve srca in pomirjanja živcev – je glog idealna rastlina za sodobnega človeka.
Kdaj je potrebna previdnost? Kljub temu da glog velja za eno najvarnejših zdravilnih zelišč, je pri njegovi uporabi potrebna določena mera previdnosti. Njegovo delovanje je počasno in postopno, zato je za opazne rezultate potrebno redno, večtedensko ali večmesečno jemanje.
Posebna pozornost je potrebna v naslednjih primerih.
Jemanje zdravil za srce: Kdor že jemlje zdravila na recept za srce (na primer beta blokatorje, digoksin), zdravila za zniževanje krvnega tlaka ali zdravila proti motnjam srčnega ritma, se mora obvezno posvetovati z zdravnikom, preden začne uporabljati pripravke iz gloga. Glog lahko namreč okrepi delovanje teh zdravil, kar lahko vodi do nezaželenih učinkov, kot sta pretiran padec tlaka in upočasnjen srčni utrip.
Nosečnost in dojenje: Uporaba gloga med nosečnostjo in dojenjem se odsvetuje, saj ni dovolj zanesljivih raziskav o njegovi varnosti v teh obdobjih.
Otroci: Glog ni primeren za samozdravljenje pri otrocih.
Nizek krvni tlak: Ljudje z naravno nizkim krvnim tlakom (hipotenzijo) naj bodo pri uporabi gloga previdni, saj lahko dodatno zniža njihov tlak in povzroči omotico ali utrujenost.
Pred operacijami: O jemanju gloga je treba obvestiti zdravnika ali anesteziologa, saj lahko vpliva na krvni tlak in delovanje srca med posegom.
Pomembno je poudariti, da glog ni zdravilo za akutna stanja, kot je srčni infarkt ali huda bolečina v prsih. V takšnih primerih je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč!
