Poletni meseci prinašajo iskanje ohladitve v jezerih in rekah, a za lastnike psov se v na videz osvežujoči vodi lahko skriva nevidna ter izjemno hitra nevarnost. Cianobakterije, ki jih v vsakdanjem jeziku pogosto napačno imenujemo modrozelene alge, postajajo v slovenskih vodah in po svetu vse resnejši ekološki in zdravstveni problem. V resnici gre za mikroskopske bakterije, ki so naravno prisotne v vodnih ekosistemih, vendar lahko ob določenih pogojih začnejo nenadzorovano cveteti in pri tem sproščati močne toksine, imenovane cianotoksini. Ti so za živali, še posebej za pse, ki vodo med plavanjem radi tudi pijejo ali si jo kasneje ližejo z dlake, lahko smrtno nevarni.
Ekološki alarm: zakaj je problem vsako leto hujši?
Strokovnjaki opozarjajo, da so vse pogostejši in intenzivnejši pojavi cvetenja neposredna posledica spremenjenega podnebja in človeškega vpliva na okolje. Kombinacija dolgotrajnih vročinskih valov, segrevanja površinskih voda in vnosa hranil iz kmetijstva ustvarja idealne pogoje za eksplozivno razmnoževanje teh bakterij. Zato pojav, ki smo ga nekoč beležili le v majhnih, stoječih in umazanih mlakah, danes vse pogosteje opazujemo tudi v večjih vodnih telesih.
O tem globalnem trendu je zelo jasno spregovoril dr. Hans Paerl, vodilni svetovni strokovnjak za morsko in sladkovodno ekologijo z Univerze Severne Karoline, ki v svojih študijah opozarja, da so cianobakterije popolni oportunisti. Kot poudarja dr. Paerl, podnebne spremembe z višjimi temperaturami vode in povečanimi nalivi, ki v jezera spirajo fosfor in dušik iz kmetijskih gnojil, ustvarjajo idealen recept za njihovo razmnoževanje, s čimer človeštvo dobesedno ustvarja svet, v katerem te strupene bakterije zmagujejo in izpodrivajo zdrave organizme.
Lanski opomin iz Bohinjskega jezera in ugotovitve inštituta
Da nevarnost resnično ni omejena zgolj na onesnažene bajerje, je lani pretresljivo dokazal primer iz našega največjega naravnega jezera. Javnost je močno razburil poletni dogodek ob Bohinjskem jezeru, ko je po osvežitvi v vodi poginil pes. Čeprav Bohinj velja za izjemno čisto in pretočno jezero, se lahko tudi tam v plitvih obrežnih pasovih ustvarijo mikro-pogoji za razvoj toksičnih bakterij.
Po incidentu so se odzvali raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki redno spremljajo stanje naših voda. Potrdili so, da so na posameznih mikrolokacijah obrežja dejansko zaznali prisotnost bentoskih cianobakterij, ki uspevajo na dnu in se ob motnjah dvignejo na površje. Pes je po plavanju ob obali in zaužitju obrežne vode izjemno hitro pokazal znake hude nevrološke stiske. Kljub strokovni veterinarski pomoči je bila doza toksinov prevelika, ta tragedija pa je med lastniki hišnih ljubljenčkov upravičeno sprožila zavedanje, da popolnoma varne naravne vode v vročinskem valu ni več.
Kako prepoznati zastrupitev in rešiti življenje
Ključno je, da nevarnost prepoznamo, še preden pes vstopi v vodo. Voda, v kateri cvetijo cianobakterije, ima pogosto videz razlite zelene barve ali grahove juhe, na gladini pa se lahko tvori gosta pena z zatohlim vonjem. Cianotoksini delujejo izjemno agresivno, zato se simptomi običajno pojavijo v razponu od nekaj minut do največ nekaj ur. Britanska veterinarska zveza (BVA), ki vsako poletje beleži porast tovrstnih primerov, izpostavlja, da so znaki zastrupitve izjemno hitri in dramatični. Dr. Justine Shotton, vidna predstavnica zveze, opozarja, da je čas pri zastrupitvi s cianotoksini absolutno ključnega pomena in da ne smemo nikoli čakati. Znaki vključujejo hudo bruhanje, pretirano slinjenje, oteženo dihanje ter nevrološke znake, kot so mišični krči, tresenje in odpovedovanje zadnjih okončin. Ob sumu na stik z algami svetuje, da psa takoj temeljito sperete s čisto vodo, s čimer preprečite nadaljnje lizanje strupa z dlake, in ga nemudoma odpeljete k veterinarju, saj hitro podporno zdravljenje pogosto predstavlja edino mejo med življenjem in smrtjo.
