V Sloveniji so glede pitja alkohola izjemno globoko zakoreninjene številne napačne predstave, ki se prenašajo iz roda v rod. V pogovoru z dr. Vesno Pekarović Džakulin, specialistko družinske medicine in medicine dela, prometa in športa, ki je nastal v okviru izobraževalnega programa Veš, kaj piješ (tega sicer sofinancira ministrstvo za zdravje, več koristnih informacij pa je na voljo na spletni strani www.zps.si), strokovnjakinja na zelo oprijemljiv način izpostavlja srž problematike našega odnosa do alkohola.
»Mislim, da večina ljudi zelo dobro ve, da alkohol ni povsem nedolžna snov. Zanimivo je, da smo glede tega zelo jasni, kadar govorimo o otrocih, mladostnikih ali nosečnicah,« pojasnjuje zdravnica in ob tem dodaja, da se v kasnejših obdobjih življenja ta naš strogi odnos bistveno in prepogosto povsem spremeni. Takrat se v naše dojemanje vključijo dolgoletna kultura, močne družinske navade in celo specifični obrambni mehanizmi, zaradi katerih en kozarec vina ob nedeljskem kosilu hitro in neupravičeno postane nekaj, kar naj bi bilo »dobro za srce«, mrzlo pivo si opravičujemo kot pijačo, ki jo pijemo »samo za žejo«, močne pijače oziroma žganje pa celo dojemamo in napačno priporočamo »za boljšo prebavo«.
A sodobna medicinska stroka je na tej točki popolnoma neizprosna in si ne zatiska oči. »Danes imamo dovolj podatkov, da alkohola ne moremo priporočati kot nekaj, kar pijemo zaradi zdravja,« odločno poudarja dr. Pekarović-Džakulinova. »To pa seveda ne pomeni, da moramo ljudi strašiti ali jim na vsakem koraku moralizirati. Pomeni pa samo to, da alkohol resnično postavimo na njegovo pravo mesto: pijemo ga izključno zaradi okusa, navade, druženja ali občutka sprostitve – nikakor pa ne kot zdravilo,« še dodaja strokovnjakinja. Alkohol je namreč močno toksična in psihoaktivna snov ter je v sodobni medicini tudi dokazano rakotvoren. Pri tveganju za nastanek raka strokovnjaki sploh ne poznamo količine, pri kateri bi lahko z absolutno gotovostjo rekli, da je tveganje zanemarljivo oziroma ničelno. Manj popitega alkohola je tako preprosto in vedno bolje, prav nič alkohola pa za naše telo pomeni najmanj možnega tveganja.
Nepredvidljivi učinki na telo
Pri starejšem človeku je prisotna še ena izredno pomembna razlika v primerjavi z mladimi, ki je nikakor ne smemo zanemariti. Z leti se namreč neizbežno in naravno spreminjata celotna telesna sestava in naša presnova, hkrati pa so v starosti precej pogostejše različne kronične bolezni in hkratno dolgotrajno jemanje več različnih zdravil. Zato stroka opozarja na nevarno dejstvo, da lahko tista količina alkohola, ki posamezniku v preteklosti oziroma v mlajših letih morda sploh ni povzročala nobenih opaznih težav, danes povzroči hudo omotico, nevaren padec krvnega tlaka, nevarno hipoglikemijo (kar pomeni pomemben padec krvnega sladkorja), hudo zaspanost, popolno zmedenost ali pa privede celo do usodnega padca.
Zdravnica med zdravili in interakcijami z alkoholom kot najbolj tvegana posebej izpostavlja zdravila za spanje, različna pomirjevala, nekatera specifična zdravila proti bolečinam ter vsa tista zdravila, ki neposredno delujejo na človekovo osrednje živčevje. Alkohol lahko namreč izjemno močno okrepi njihov sedativni oziroma pomirjevalni učinek. Pri starejšem človeku zdravnikov in svojcev v tem smislu ne skrbi samo pretirana zaspanost, ampak predvsem nevarna in huda zmedenost, znatno slabša koordinacija pri gibanju ter z njo neposredno povezani padci in hude telesne poškodbe. Druga zelo pomembna in razširjena skupina so zdravila, namenjena zniževanju krvnega tlaka, in diuretiki. Ker lahko alkohol sam po sebi še dodatno zniža krvni tlak, se ob njegovem uživanju lahko zelo hitro in nepredvidljivo pojavijo huda omotica, popolna nestabilnost ali celo omedlevica.
Posebna in izredna previdnost je nujna pri bolnikih s sladkorno boleznijo, predvsem pri tistih, ki prejemajo inzulin, in pri tistih zdravilih, ki lahko povzročajo hipoglikemijo. Alkohol namreč močno moti telesno uravnavanje ravni glukoze, še posebno zahrbtno pa je dejstvo, da se hipoglikemija lahko pojavi celo z določenim časovnim zamikom. Njeni zunanji znaki, kot so zmedenost, opazne motnje govora in splošna nestabilnost, pa so lahko za okolico zamenljivi in presenetljivo podobni povsem navadni opitosti, kar prepreči pravočasno ukrepanje.
Izjemna pozornost prav tako velja pri vseh zdravilih proti strjevanju krvi, kot je denimo varfarin. Pri takšnih zdravilih lahko prisotnost alkohola usodno vpliva na njihov učinek in drastično poveča tveganje za nastanek hudih krvavitev. Če k temu dodamo dejstvo, da že sam alkohol močno poveča nevarnost padcev, ima lahko pri človeku, ki redno prejema antikoagulante, padec z močnejšim udarcem v glavo bistveno resnejše in pogosto tudi usodne posledice. Kljub naštetemu in dolgemu seznamu opozoril pa dr. Pekarović-Džakulinova opozarja na zmernost in širšo sliko: »Ne bi želela ustvariti vtisa, da obstaja preprost seznam 'prepovedanih tablet'. Pri bolnikih je pogosto pomembnejša in usodnejša celotna kombinacija bolnikove starosti, njegove krhkosti, prisotnih bolezni, celotnega nabora zdravil in popitega alkohola kot pa eno samo posamezno zdravilo.«
Opozorilni znaki telesa
Če pride do hudih in nevarnih zapletov, se prvi znaki interakcij med alkoholom in močnimi zdravili pogosto kažejo zelo nespecifično: kot nenavadna ali huda zaspanost, pogosta vrtoglavica, opazna nestabilnost pri navadni hoji, padec, zmedenost, nenadne motnje govora, hitra sprememba vedenja, izrazita in nepojasnjena slabost ali celo bruhanje. Posebno resno in predvsem kot rdeči alarm, pri katerem ne smemo oklevati, pa moramo vzeti izgubo zavesti, izjemno težko prebujanje bolnika, oteženo dihanje, pojav krčev, znake možganske kapi, hudo hipoglikemijo, nevarno bruhanje krvi in vsakršen, še tako blag udarec v glavo pri človeku, ki dolgotrajno jemlje zdravila proti strjevanju krvi. V vseh naštetih primerih je namreč nujna hitra in takojšnja zdravniška pomoč, ki lahko reši življenje. Predvsem pa ne smemo pozabiti zlatega pravila: nenadne zmedenosti pri starejšem človeku ne smemo prav nikoli lahkomiselno odpraviti z zamahom roke in izgovorom, češ, »saj je pač samo malo popil«. Za to nenadno in alarmantno spremembo stanja je namreč lahko kriva izjemno nevarna kombinacija zaužitega alkohola in redne terapije z zdravili, lahko pa se za vsem skupaj v resnici skriva tudi povsem druga in hudo akutna zdravstvena bolezen, ki zahteva takojšnje zdravljenje.
In kakšen povsem konkreten življenjski nasvet strokovnjakinja na koncu ponuja starejšemu bolniku, ki se spopada z več kroničnimi boleznimi, a se ob največjih družinskih praznovanjih kljub vsemu ne želi popolnoma odpovedati tistemu enemu kozarcu vina ali piva? Njen pristop do bolnikov ostaja izrazito sočuten, življenjski in brez obsojanja. »Najprej ga zagotovo ne bi obsojala. Zdravnik namreč mora vedeti in razumeti, kako človek v resnici živi, ne pa zgolj tega, kako bi po našem mnenju oziroma medicinskih smernicah moral živeti,« je povsem jasna dr. Pekarović-Džakulinova. Zato se ji zdi veliko bolj smiselno in hkrati koristno bolnika preprosto in človeško vprašati: Kaj pa za vas sploh pomeni ta kozarec alkohola? Če imamo pred seboj posameznika, ki je krhek, jemlje veliko zdravil hkrati, ima redne težave z ravnotežjem ali resno bolezen jeter, je namreč zanj lahko tudi izjemno majhna in na videz nedolžna količina alkohola izredno pomembna. Takrat je absolutno najbolje, da se o pitju iskreno posvetuje s svojim osebnim zdravnikom ali farmacevtom v lekarni.
