Ko se dnevi začnejo krajšati in jutranje meglice prekrijejo pokrajino, narava ponudi enega svojih zadnjih, a hkrati najdragocenejših darov. Izpod nizkih, zimzelenih grmičkov zasijejo drobne rdeče pike – brusnice. Čeprav so bile nekoč domena babic, ki so jih nabirale v tišini gozdov, in ljudskih zdravilcev, so danes brusnice priznane kot kulinarična specialiteta in farmacevtski fenomen. A kaj dejansko vemo o tem sadežu, razen tega, da se poda k divjačini in pomaga pri težavah z mehurjem? Svet brusnic je veliko bolj barvit in zanimiv, kot se zdi na prvi pogled.
Ko govorimo o brusnicah, pogosto mešamo dve sorodni, a različni vrsti. Poznavanje te razlike je ključno, ko stojimo pred polico v trgovini ali se odpravljamo v gozd.
Dva svetova ene jagode
Prva je naša, domača evropska oziroma gozdna brusnica. To je tista drobna, svetlo rdeča jagoda, ki raste v slovenskih iglastih gozdovih, na planjavah in gorskih jasah. Njeni grmički so nizki, plazeči, jagode pa so po okusu precej kisle in trpke, vendar polne arome. Nabiranje teh brusnic je težaško opravilo, saj so drobne in se skrivajo med listjem, vendar je nagrada v obliki intenzivnega okusa neprecenljiva.
Druga vrsta, ki jo pogosteje srečamo v obliki suhega sadja ali sokov, je ameriška brusnica. Te jagode so znatno večje – lahko so velike kot češnje – temnejše barve in imajo v svoji notranjosti štiri zračne žepke. Prav ti žepki so krivi za enega najbolj spektakularnih prizorov v kmetijstvu: »mokro obiranje«. Ker zrele ameriške brusnice plavajo na vodi, pridelovalci v ZDA in Kanadi polja preprosto poplavijo, nato pa s stroji potresejo grmičke, da jagode splavajo na površje, kjer ustvarijo neskončne škrlatne preproge.
Status superživila brusnicam ni bil podeljen kar tako. Njihova najbolj znana lastnost je preprečevanje in zdravljenje vnetij sečil. Dolgo je veljalo prepričanje, da brusnice »zakisajo« urin in s tem uničijo bakterije, a znanost je odkrila nekaj bolj fascinantnega. Brusnice vsebujejo posebne antioksidante, imenovane proantocianidini, in sladkor D-manozo. Te snovi delujejo kot »teflon« za naš mehur – bakterijam (zlasti trdovratni E.coli) preprečujejo, da bi se prijele na stene sečil, zato se z urinom preprosto izločijo iz telesa.
A seznam koristi se tu ne konča. Redno uživanje brusnic znižuje »slab« LDL-holesterol in krvni tlak ter izboljšuje prožnost arterij. Vsebujejo več fenolnih spojin kot večina drugega sadja, kar pomaga pri boju proti prostim radikalom in staranju celic. Zelo učinkovit je tudi pri ustni higieni. Enak mehanizem, ki preprečuje bakterijam lepljenje na mehur, deluje tudi v ustih. Spojine v brusnicah lahko zmanjšajo nastajanje zobnih oblog in kariesa. Poleg tega so odličen vir vitamina C (nekoč so jih mornarji uporabljali proti skorbutu), mangana in vlaknin.
Brusnice v kulinariki
V kuhinji so brusnice pravi kameleon. Njihova ključna lastnost je visoka vsebnost kisline in pektina (naravno želirno sredstvo), zaradi česar so idealne za zgoščevanje omak in džemov brez pretiranega kuhanja.
Katere vrste so najboljše za kuhanje? Za pripravo omak, džemov in sokov so najboljše ameriške brusnice, saj so bolj mesnate in dajo več »telesa« jedem. Za prefinjene dekoracije sladic ali kot dodatek divjačinskim jedem, kjer želimo ohraniti celo jagodo z močnim karakterjem, pa so nepremagljive naše gozdne brusnice.
Največja napaka je, da brusnice omejimo le na sladice. Pri slanih jedeh kislina v brusnicah odlično »preseka« maščobo. Zato so klasična spremljava k težjim mesninam, kot so divjačina, svinjina, raca in gos. Nepogrešljive so tudi pri sirih – poskusite ocvrti camembert z brusnično omako ali pa pest suhih brusnic vmešajte v rižoto z gorgonzolo.
V biskvitih, mafinih in poticah brusnice poskrbijo za sočnost in svežino. Ker so kisle, se odlično ujemajo z belo čokolado, ki je zelo sladka. Uporabne so tudi v solatah. Pest suhih brusnic v zeleni solati z orehi in sirom feta ustvari popolno harmonijo okusov.
Naj bodo brusnice letos več kot le okras na mizi. Z vključitvijo teh rdečih biserov v svoj vsakdan boste svojemu telesu podarili zdravje, brbončicam pa nepozabno kulinarično doživetje. Pa dober tek! N
