Mnogi lastniki psov dobro poznajo tisti poseben trenutek: po izjemno napornem in stresnem delovnem dnevu se sesedete na kavč, vaš štirinožni prijatelj pa k vam pristopi z najljubšo igračo v gobcu ali vam preprosto in tiho položi glavo v naročje. Dolgo je veljalo prepričanje, da so psi zgolj izjemni opazovalci naše telesne govorice in drobnih sprememb v obrazni mimiki. Vendar pa najnovejša znanstvena dognanja razkrivajo bistveno bolj fascinantno resnico – psi naš stres dobesedno zavohajo.
Strokovnjaki z ugledne Univerze Queen's v Belfastu so z rigorozno študijo potrdili, da človeško telo ob psihični obremenitvi oddaja specifičen vonj, ki ga pasji vohalni aparat zazna z neverjetno natančnostjo.
Znojenje pred matematičnim testom
Da bi to hipotezo znanstveno in neizpodbitno dokazali, so raziskovalci zasnovali poseben eksperiment. Skupino prostovoljcev so prosili, naj v najkrajšem možnem času reši serijo izjemno zahtevnih matematičnih nalog. Cilj je bil pri ljudeh umetno in hitro izzvati pristen občutek stresa in frustracije. Pred začetkom in takoj po koncu reševanja so strokovnjaki udeležencem izmerili srčni utrip in krvni tlak ter tako objektivno potrdili povišano raven stresa.
Najpomembnejši del pa je sledil ob odvzemu vzorcev. Raziskovalci so s pomočjo posebnih gaz zbrali vzorce znoja in izdihanega zraka vsakega posameznika – tiste pred reševanjem (v stanju sproščenosti) in tiste po reševanju (v stanju stresa).
93-odstotna natančnost pasjega smrčka
V eksperiment so nato vključili štiri posebej izbrane in predhodno trenirane pse. Prednje so postavili poseben sistem posod z zbranimi vzorci in jih naučili, naj nakažejo tisto posodo, v kateri zaznajo določen vonj. Ko so psom hkrati ponudili sproščen in stresen vzorec iste osebe, so rezultati presenetili celo same raziskovalce.
Psi so v kar 93 odstotkih poskusov nezmotljivo in takoj izbrali »stresni« vzorec. Pri tem se niso zanašali na noben vizualni ali zvočni namig človeka, saj v prostoru z njimi ni bilo oseb, ki so vzorce oddale.
Študija tako neposredno dokazuje, da človeško telo ob psihičnem pritisku in sproščanju stresnih hormonov (kot sta kortizol in adrenalin) v okolico oddaja povsem specifične hlapne organske spojine (HOS). Čeprav je ta »vonj po stresu« za človeški nos popolnoma nezaznaven, ga pasji smrček, ki ima do 300-krat več vohalnih receptorjev kot človeški nos, zazna z lahkoto.
Revolucija za terapevtske pse
To odkritje ni zgolj fascinantna zanimivost za ljubitelje živali, temveč prinaša izjemno pomembne posledice za prihodnost šolanja terapevtskih psov in psov pomočnikov. Do sedaj so strokovnjaki pse pomočnike, ki pomagajo ljudem z anksioznostjo, napadi panike ali posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), večinoma učili prepoznavanja vizualnih znakov stresa (na primer grizenje nohtov, tresenje ali hitro dihanje).
Z novimi ugotovitvami pa se odpira možnost usmerjenega učenja psov na sam vonj. Tako bi lahko pes pomočnik prihajajoči napad panike ali hud stres pri svojem vodniku zaznal in ga nanj opozoril, še preden bi se sploh pojavili prvi fizični simptomi. S tem bi imel človek dragocen čas za umik v varno okolje ali uporabo tehnik sproščanja.
Naslednjič, ko vas bo vaš pes po napornem dnevu tolažil, tako ne dvomite – natančno ve, kaj prestajate, saj vaš stres preprosto lebdi v zraku.
