Dubrovnik že vrsto let sodi med najbolj priljubljene turistične destinacije v Evropi. Njegovo zgodovinsko jedro, ki je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, privablja milijone obiskovalcev, dodatno prepoznavnost pa mu je prinesla tudi svetovno priljubljena serija Igra prestolov. Prav ta izjemna priljubljenost pa je mestu pred desetletjem začela povzročati resne težave.
Ozke kamnite ulice so bile poleti pogosto tako polne, da se obiskovalci skoraj niso mogli premikati. Hkrati je naraščalo nezadovoljstvo prebivalcev, ki so se vsakodnevno soočali z gnečo, prometnimi zastoji in vse večjim pritiskom turizma na mestno infrastrukturo. Danes Dubrovnik velja za eno redkih evropskih mest, ki sistematično pristopajo k urejanju turističnih tokov. Namesto gasilskih ukrepov so uvedli dolgoročno strategijo trajnostnega upravljanja obiskovalcev, katere cilj ni zmanjšati število turistov, temveč poskrbeti, da njihov obisk čim manj obremenjuje mesto.
Župan Dubrovnika Mato Franković poudarja, da samo število obiskovalcev ni največji problem. »Pomembno ni le, koliko ljudi pride, temveč kako so njihovi prihodi razporejeni čez dan in skozi ves teden,« pojasnjuje.
Od začetka letošnjega leta do sredine julija je Dubrovnik obiskalo skoraj 650.000 turistov, ki so ustvarili približno dva milijona prenočitev. Največ gostov prihaja iz Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Francije, Nemčije, Poljske, Irske, Španije, Kanade in Avstralije, priljubljena destinacija pa ostaja tudi med domačimi obiskovalci.
Od nenadzorovanega turizma do pametnega upravljanja
Ko je Franković leta 2017 prevzel vodenje mesta, je bila ena njegovih prvih potez uvedba pobude »Respect the City« (Spoštuj mesto, op. p.), s katero želijo zaščititi zgodovinsko jedro in izboljšati kakovost življenja prebivalcev. Po njegovih besedah je turizem v Dubrovniku dolga leta preprosto rasel brez jasnega načrta. »Dogajalo se je, da je hkrati priplulo pet ali celo šest velikih križark. V nekaj urah se je v staro mestno jedro zlilo več tisoč ljudi, zato je bilo skoraj nemogoče normalno hoditi po ulicah,« opisuje.
Danes veljajo precej strožja pravila. V pristanišču lahko pristaneta največ dve potniški ladji hkrati, skupno število potnikov pa ne sme preseči 4000. Poleg tega mora križarka ostati v pristanišču najmanj osem ur. Takšen sistem pomeni, da si obiskovalci niso več prisiljeni mesta ogledati v nekaj urah. Veliko jih obišče tudi okoliške kraje ali naravne znamenitosti, obisk starega jedra pa se enakomerneje razporedi skozi ves dan. Po podatkih dubrovniške pristaniške uprave bodo letos sprejeli več kot 660.000 potnikov na križarkah, kar kaže, da omejitve niso zmanjšale zanimanja za mesto, temveč so predvsem izboljšale organizacijo obiskov.
Podobno velja za avtobusne prevoznike. Organizirane skupine iz Bosne in Hercegovine, Črne gore ter drugih delov Hrvaške morajo prihod v mesto rezervirati vnaprej. Tako lahko mestne oblasti natančno določajo, koliko avtobusov bo v posameznem delu dneva vstopilo v Dubrovnik.
Pomembno vlogo ima tudi digitalna kartica Dubrovnik pass, ki poleg vstopnic za muzeje in javni prevoz omogoča tudi usmerjanje obiskovalcev. Prek digitalnega sistema lahko turiste obveščajo, kdaj je posamezna znamenitost najmanj obremenjena, in jim priporočijo primernejši čas za obisk. Pri upravljanju mesta si pomagajo tudi s tehnologijo. Po zgodovinskem jedru so namestili števce obiskovalcev, podatke pa analizira Univerza v Dubrovniku, ki pripravlja priporočila za nadaljnje izboljšave.
Mesto za prebivalce, ne turistični park
Dubrovnik se vse bolj zaveda, da trajnostni turizem ni povezan le z obvladovanjem gneče, temveč tudi z ohranjanjem življenja v mestu. Franković opozarja, da kratkoročno oddajanje stanovanj turistom postopoma izriva domačine iz zgodovinskega jedra. Če se bo ta trend nadaljeval, bi lahko mestno središče izgubilo svojo pristnost. »Če bodo stanovanja namenjena predvsem turistom, bomo dobili mesto brez prebivalcev. Nihče si ne želi obiskati kraja, ki spominja na Disneyland. Ljudje želijo srečevati domačine, ne praznih ulic,« opozarja. To potrjuje tudi statistika. Leta 1991 je v starem mestnem jedru živelo okoli 5000 ljudi, danes jih tam stalno prebiva le še približno 1500. Zato mesto načrtuje drugačen razvoj. Nekatera območja, ki so bila predvidena za nove turistične zmogljivosti, želijo nameniti gradnji cenovno dostopnih stanovanj za domačine. Ob tem spodbujajo tudi razvoj okoliških krajev, ki imajo po njihovem mnenju velik potencial za kakovostno bivanje.
Po Frankovićevih besedah se evropska mesta vse pogosteje učijo drug od drugega. Dubrovniški model upravljanja turizma tako že vzbuja zanimanje številnih drugih destinacij, ki se prav tako soočajo s prevelikim številom obiskovalcev. Njegova vizija pa ni, da bi Dubrovnik postal še večji ali sprejel še več turistov. »Želim si, da bi se nekdo čez trideset let vrnil v Dubrovnik in našel enako mesto – z ohranjeno zgodovinsko dediščino, čistim morjem in značajem, zaradi katerega je eden najlepših krajev na Jadranu,« pravi župan.
