Kdor še ne ve, Geely je kitajsko podjetje, ki je že kakšnih 16 let lastnik Volva. Pod svojim okriljem ima še znamke Zeekr, Lynk & Co, Polestar, Lotus in še kakšna bi se našla. Z znamko Geely želijo nagovarjati vsakdanjega kupca na množičnem trgu. Morda bolj nagovarjajo družine kot Lynk & Co, predvsem pa kupce, ki iščejo nekaj dostopnega in praktičnega, primernega za dnevno vožnjo v službo in družinske izlete. V osnovi je cilj, da kupce z avti ne razburijo, medtem ko za čustva bolj poskrbi Zeekr.
V tem smislu je treba tudi razumeti dizajn geely starray EM-i. Gre za tipičnega geelyja. Kar pomeni, da bi ga na parkirišču nemara prepoznali zlasti zato, ker bi premalo odstopal od vseh drugih navzočih vozil. Je skoraj preveč povprečen. Arhetip 4,74 metra dolgega križanca v dobi elektrifikacije. Ima sicer trak luči spredaj in zadaj. Ampak vseeno. Kot bi se oblikovalci ustavili, ko bi narisali koncept križanca, še preden bi sprejeli kakšno resno oblikovalsko odločitev. S tem ni nič narobe. Ogromno ljudi živi v domovih z belimi stenami.
Bolj zanimivo je v notranjosti, četudi je ta prav tako tipično geelyjevska. Kljub temu ponuja nekaj. To sicer niso gumbi. Teh skoraj ni. Ni niti gumba za odpiranje posode za gorivo. Ne morete vedeti, kako komičen je bil prizor, ko sem se pripeljal na bencinsko črpalko in poskušal dotočiti, pa mi ni uspelo. Kot brezglava kura sem iskal, kje se ta hudič odpre, a brez uspeha. Šele pozneje sem opazil ikono na zaslonu, ki morda malce spominja na točenje goriva.
Kljub odsotnosti gumbov je Geelyju zopet uspelo ustvariti vtis relativnega udobja in prefinjenosti v notranjosti. Materiali sicer niso povsod vrhunski, so pa izbira linij, poenotena barvna paleta ter strateško postavljeni šivi ustvarili notranjost, ki je bolj posrečena od domnevnega finančnega vložka. Zagotovo hodi po robu med všečnim minimalizmom in poceni generičnostjo, a se morda za las nagiba v smer všečnosti.
K vtisu udobja prispevata še gretje in prezračevanje prednjih sedežev. Zadaj bodo po zaslugi 2,76-metrskega medosja potniki uživali zlasti v velikem panoramskem steklu in dovolj prostora za glave in noge. Prtljažnik sprejme 528 litrov, kar je dobro, ne pa odlično. Ob tem tudi geometrija prtljažnika ne omogoča polne izkoriščenosti vsakega litra. Veliko je izboklin in ne nujno uporabnih poličk.
Kaj pa vožnja? Tu stvari postanejo nekoliko bolj zapletene. Zlasti zaradi koncepta pogona EM-i. Pred vožnjo sem bil sicer dokaj skeptičen. Z geelyji, ki niso izključno električni, v preteklosti nisem imel najboljših izkušenj. Močno me je motil neodzivni menjalnik. Izgubljal sem živce, ko sem pritisnil na plin, avto pa se je pognal šele delček sekunde prepozno za moj okus. Tega pri starrayju EM-i ni bilo. Kapo dol!
V čem je trik? Avto je v osnovi priključni hibrid. To pomeni, da lahko del poti prevozi na elektriko. Ko te zmanjka, priključni hibrid presedla na bencin. To starray EM-i omogoča. Ni pa pravilen način njegove uporabe. Pomembno je, da pred vožnjo nastavimo omejitev, do koliko sme avto izprazniti baterijo, preden jo začne polniti bencinski motor.
Sistem EM-i namreč pomeni, da je starray predvsem električni avto z bencinsko rezervo za podaljšanje električnega dosega. To potrjuje tudi izbor pogonskega sklopa. Pod pokrovom najdemo bencinski 4-valjnik s prostornino 1,5 litra z vsega 99 konjev (75 kW) in 125 Nm navora. Glavnino moči avtu prispeva elektromotor z 217 konji (160 kW) in 262 Nm navora. Bencinski motor se vklopi, ko električnemu zmanjka sape. Predvsem pa je njegova naloga, da prazno baterijo ponovno napolni. Vsaj dokler ne prispemo do domače polnilnice. Starray EM-i namreč ni rekorder po hitrosti polnjenja. Največja moč DC-polnjenja je skromnih 20 kW, pri AC pa celo 6,6 kW. To pomeni 20 minut za srednjih 60 odstotkov polnjenja, za zadnjih 75 odstotkov AC-polnjenja pa traja celo tri ure, da se napolni baterija z zmogljivostjo 18,4 kWh.
Avto tudi med vožnjo ni raketa. Do stotice potegne v osmih sekundah, a je krivulja pospeševanja takšna, da bliskovitih pospeškov ni pričakovati z mirovanja niti ob hitri vožnji na avtocesti. Starray EM-i daje prednost umirjeni vožnji in učinkovitosti. Na koncu je poraba bencina nanesla 5,3 litra na 100 kilometrov. Če bi človek vozil samo na baterijo, bi to izpraznil po okoli 70 kilometrih.
Tudi nastavitev vzmetenja je prilagojena udobnosti vožnje. Krmiljenje na trenutke še vedno daje občutek, kot bi nategoval elastiko. Pravega zlitja s cesto ni. Tudi ne kakšne izrazite zabave po ovinkastih regionalkah. Te pa tudi ne pretrese na ležečih policajih, pa tudi na avtocesti se avto dokaj prepričljivo drži smeri. Pri višjih hitrostih znaš slišati veter, včasih tudi motor. Vendar vse znotraj meja normale. Je pa najvišja hitrost 170 kilometrov na uro.
Starray EM-i je pustil mnogo boljši vtis od preteklih geelyjev z bencinskimi motorji. To ni trivialen dosežek. Cena pa tudi ni grozna. Z najboljšim paketom opreme max stane 32.990 evrov.